»Evropska komisija se je seznanila z izidom nedeljskega referenduma in spoštuje demokratično voljo ljudi,« je dejal Valdis Dombrovskis, podpredsednik evropske komisije, ko se je v suhoparnem diplomatskem jeziku odzval na prepričljivo izraženo voljo grškega ljudstva. Manj kot deset ur po razglašenih končnih rezultatih se je v Bruslju, Atenah, Frankfurtu in Parizu začel nov dan maratonskih sestankov in številnih telefonskih pogovorov, s katerimi se je Evropa pripravljala na današnje zasedanje evroskupine, nato pa še na večerni vrh evropskih voditeljev iz območja evra. Cipras je moral iznajti načine, kako Grkom zagotoviti boljši dogovor z upniki in hkrati Evropsko centralno banko prepričati, da grške banke z nujno likvidnostno pomočjo ohrani pri življenju.
Novi grški predlog predelan Junckerjev kompromis
Iz prestolnic evrskega območja so včeraj prihajala zelo podobna sporočila: pogajalska vrata so Grčiji še vedno odprta, toda Atene morajo na dan s svojim predlogom. A kakšen predlog poslati v Bruselj? Zagata za Ciprasa je v tem, da so volilci zavrnili upniški predlog, ki ga evroskupina sploh še ni uradno potrdila, nedeljski referendumski mandat ljudstva pa mu daje izjemno malo manevrskega prostora za boljši dogovor. »Referendumski rezultat nas ni pripeljal bliže k rešitvi,« je ocenil komisar Dombrovskis. Kljub vsem omejitvam namerava grški premier danes voditeljem evroskupine predložiti nov predlog morebitnega kompromisa z upniki. Temeljil naj bi na predlogu predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki ga je ta predstavil v zadnjih dneh pred nedeljskim referendumom.
»Novi predlog bi moral iti dlje kot prejšnje grške ponudbe,« je o zadnjem signalu iz Aten menil nemški gospodarski minister in podpredsednik vlade Sigmar Gabriel. Nadaljeval je še odločneje. Po njegovem mnenju izid nedeljskega referenduma predstavlja kršitev načel evropske monetarne unije, države članice pa se morajo pripraviti, da Grčiji ponudijo humanitarno pomoč. Slednje je menil tudi predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Ker se banke ne bodo odprle z danes na jutri, bi lahko likvidnostne težave pripeljale tudi do pomanjkanja hrane v vrtcih in domovih za ostarele. To pa se po Schulzevem mnenju ne sme zgoditi. Zato je treba o humanitarni pomoči grškemu prebivalstvu, ki ne bi smelo trpeti, razpravljati tudi na današnjem vrhu evropskih voditeljev, je dejal: »Vprašanje humanitarne pomoči za Grke ne bi smelo biti davkoplačevalsko vprašanje, temveč vprašanje solidarnosti Evropske unije.«
Nemčija še naprej nasprotuje odpisu dolgov
Ko je v Bruslju Dombrovskis razlagal, da je evrsko območje stabilno, mesto Grčije pa ostaja v Evropi, se je v Atenah odvijala grška mini drama. Nepričakovano je odstopil eden glavnih pobudnikov in zmagovalcev nedeljskega referenduma, finančni minister Janis Varufakis. S tem umikom naj bi njegovemu nasledniku, glavnemu pogajalcu v pogovorih z evroskupino Evklidu Cakalotosu, omogočil sklenitev za Grčijo ugodnejšega dogovora. A da tega Grčija ne more pričakovati preveč ležerno, so se včeraj vrstila opozorila iz Evrope. Uradni Berlin je najostreje nasprotoval novemu programu pomoči. »Trenutno se nimamo kaj pogovarjati. Odpis dolgov še vedno ne pride v poštev,« so sporočili iz urada kanclerke Angele Merkel. Prav odpis oziroma prestrukturiranje dolgov je ena temeljnih zahtev Ciprasove vlade.
Edini spravljivi glas je prišel iz Španije, kjer tamkajšnji levičarski opozicijski stranki Podemos pred novembrskimi volitvami naglo narašča priljubljenost, referendumska zmaga Sirize pa bi ji lahko dala dodaten zalet. Gospodarski minister Španije Luis de Guindos iz vladajoče ljudske stranke si je tako zaželel, da bi upniki s Sirizino vlado nemudoma začeli pogajanja o tretjem paketu pomoči Grčiji.
