Obraz Martina Steinerja, zimzelenega šefa stroke slovenske atletike, je bil v soboto popoldan pred začetkom finala atletskega pokala Slovenije na celjskem stadionu zaskrbljen. Bliža se namreč evropsko ekipno prvenstvu v Bolgariji (reprezentanca bo šla na pot v četrtek), njegova glavna naloga pa je, da sestavi najboljšo reprezentanco. Odpovedi so se vrstile kot po tekočem traku, nekatere so bile utemeljene, druge so vodstvu povzročale želodčne težave. Teh je bilo precej. Za nekoliko boljšo voljo so v nadaljevanju poskrbeli atleti, saj so dosegli nekaj spodbudnih rezultatov na začetku sezone.
Za najbolj pozitivno presenečenje je poskrbela skakalka troskoka Saša Babšek. Potem ko so bile vse oči uprte v Snežano Vukmirović, je skakalka iz Slovenske Bistrice postavljala osebne mejnike. Ti so bili iz skoka v skok daljši, celo tako dolgi, da je dvakrat preskočila 14-metrsko znamko. Obakrat sicer s premočnim vetrom. Saša Babšek je vnovič dokazala, da sta s trenerjem Boštjanom Fridrihom izvrsten tandem, ki napreduje iz leta v leto. Skakalka troskoka, ki je pozimi na dvoranskem evropskem prvenstvu v Pragi tekmovala na svojem prvem velikem članskem tekmovanju, je odlično začela sezono na prostem in si priborila nastop za reprezentanco v Bolgariji. »Nisem še čisto dojela, kako daleč sem skakala. Občutek je neverjeten. Čeprav sem zelo dobro pripravljena, tako dolgih skokov nisem pričakovala,« je bila vzhičena Saša Babšek.
Manj razlogov za zadovoljstvo je imela Snežana Vukmirović. Njeni prvi skoki v sezoni so bili bleda senca nekdanje vrhunske skakalke. Daljave so nihale, napak je bilo več, vmes je še nekoliko šepala, kar je nakazovalo, da poškodba kolka še ni pozdravljena. »Katastrofa je beseda, s katero lahko najbolje opišem trenutno stanje. Da nisem v pravi formi, kažejo nihanja. Na treningu se mi zgodi, da skočim 13,80, kasneje pa pod 13 metrov. Verjamem, da sem v Celju skakala nekoliko slabše tudi zato, ker ob meni ni bilo trenerja Srdjana Djordjevića. Vseeno sem optimistična in prepričana, da bom čez dva tedna v Mariboru že pokazala drugačen obraz,« je svoje trenutno stanje opisala Snežana Vukmirović (najdlje je skočila 13,67 m, a s premočnim vetrom), ki je oddrvela domov še pred slavnostno podelitvijo priznanj.
Podobno se je mudilo tudi Barbari Špiler, pokalni prvakinji v metu kladiva, ki je zapustila prizorišče, preden naj bi prejela kolajno. 23-letna Brežičanka preživlja težke čase razvoja, saj krepko zaostaja za svojimi osebnimi rekordi, posledično pa tudi za normo za nastop na SP v Pekingu, ki znaša 70 m. V Celju je orodje sicer vrgla prek 66 m in bila po tekmi nasmejana in optimistična. »Drži, malce se mi je ustavilo. Preživljam težko obdobje, a verjamem, da se bom dvignila. V zimskem obdobju sem bila pripravljena najbolje doslej. Ko sedaj pogledam nazaj, bi si morala vzeti nekaj premora, a sem vztrajala v napornem tempu. Morda sem pregorela. Ko sem na tekmi vrgla kladivo le 64 metrov, sem izgubila samozavest. Začelo se je pojavljati preveč napak, ki jih s trenerjem Vladimirjem Kevom odpravljava. Prvi in drugi obrat naredim dobro, kasneje pa se zapletem. Čaka me veliko dela, a sem optimistična, da bom v tej sezoni izpolnila normo za nastop v Pekingu. Kdaj? Časa imam več kot dovolj,« pravi Barbara Špiler.
Ko je trenutno najhitrejša Slovenka Maja Mihalinec v cilju sprinta na 100 m videla napis 11,33, je sprva mislila, da je izpolnila prvi cilj sezone. Prav toliko namreč znaša norma za nastop na SP. Toda z dovoljenim vetrom do 2 m/s v hrbet, Velenjčanka pa je imela precej večji pospešek, in sicer +3,6 m/s. »Verjamem, da sem sposobna doseči normo, po mojem čez dva do tri tedne, saj trenutno še nisem v vrhunski formi. Po napornem ciklusu sem šele začela počasi spuščati treninge. V tej sezoni je moj cilj, da se resno posvetim tudi teku na 200 m. Verjamem, da je tudi norma za nastop na svetovnem prvenstvu na daljši razdalji dosegljiva (23,20, op. p.),« pravi Maja Mihalinec.
Da je v teku na pol stadionskega kroga v Sloveniji še vedno najhitrejša Sabina Veit, je Mariborčanka dokazala včeraj. V teku na 200 m je s časom 23,14 izpolnila normo za Peking, a je bil veter krepko premočan (+3,1 m/s). Maja Mihalinec je bila s časom 23,40 druga.
