Bistvene kršitve postopka, pomanjkljiva opredelitev upoštevnega trga, nepravilno ugotavljanje dejanskega stanja na trgu, napačna uporaba materialnega prava… To so razlogi, zaradi katerih je upravno sodišče v Ljubljani odpravilo odločbo Agencije za varstvo konkurence (AVK), ki je konec lanskega decembra ugotovila, da je Geoplin vrsto let zlorabljal prevladujoči položaj na trgu plina. Odločitev sodišča tako postopek, ki ga je AVK začel pred dvema letoma, vrača na začetek.
Ko je AVK konec lanskega leta z odločbo potrdil, da je Geoplin serijsko kršil konkurenčno pravo s tem, ko je kupce, predvsem industrijske odjemalce s prenosnega omrežja, vezal nase z dolgoročnimi pogodbami in vnaprej določenimi količinami prevzetega zemeljskega plina, ki so jih morali plačati, četudi jih niso porabili, se je zdelo, da na domačem trgu plina nič več ne bo tako, kot je bilo. Geoplinu je agencija, ki jo vodi Andrej Krašek, dala na voljo tri mesece, v katerih je morala družba odpraviti sporne klavzule iz pogodb in aneksov s kupci. Prihodki Geoplina v Sloveniji so močno upadli: lani jih je družba ustvarila le še za slabih 219 milijonov evrov, kar je skoraj 150 milijonov evrov manj kot v letu 2012. Nad domačim veletrgovcem s plinom je visel tudi damoklejev meč morebitne 30- ali celo 40-milijonske globe, ki bi jo izrekel AVK.
A Geoplinu je zdaj na pomoč priskočilo sodišče. Sodni senat, ki ga je vodila višja sodnica Mira Dobravec Jalen, je namreč domala v vseh točkah »raztrgal« omenjeno odločbo AVK. Najprej zaradi vsebinskih pomanjkljivosti. AVK tako v odločbi po oceni sodišča ni v zadostni meri opredelil, kaj je upoštevni trg, ki ga je vzela pod drobnogled. Pri tem ni utemeljil, zakaj na isti trg kot Geoplin ne sodijo tudi distributerji plina, ki so priključeni neposredno na prenosno omrežje. Za nameček agencija kljub drugačni prvotni napovedi po ugotovitvah sodišča sploh ni opravila analize trga.
Zakaj so ugotovitve AVK padle kot domine
Posledično so zato kot domine padle tudi preostale ugotovitve iz odločbe. Po mnenju sodišča bi tako moral AVK domnevni prevladujoči položaj Geoplina, ki ga vodi Boštjan Napast, izkazati na upoštevnem trgu, zato je v tem trenutku o njem preuranjeno presojati. Agencija se je, tako sodišče, zapletla celo v protislovje. Medtem ko je Geoplinu očitala, da dolgoročne pogodbe z odjemalci sklepa neupravičeno, je hkrati priznala, da določen odstotek teh pogodb prispeva k zanesljivi oskrbi s plinom. Pomembno je poudariti, da se sodišče ni opredelilo do zakonitosti ročnosti pogodb in spornih klavzul iz Geoplinovih pogodb z odjemalci. Še pred odločanjem o tem bi moral namreč AVK dokazati, da je imel Geoplin na upoštevnem trgu res prevladujoč položaj. Na agenciji so si po oceni sodišča privoščili še eno vsebinsko napako. Zlorabo prevladujočega položaja na trgu so Geoplinu namreč skušali dokazati tudi s pogodbami, ki jih je ta sklepal še pred 1. julijem 2007, ko se je uradno odprl trg zemeljskega plina.
To pa še ni vse. AVK je po mnenju sodišča tržne deleže računal zgolj na podlagi podatkov za leto 2012, pri tem pa ni upošteval podatkov o padcu Geoplinovega tržnega deleža, ki je sledil prihodu Gen-I in preostalih konkurentov na domač trg plina. Geoplin je sicer leta 2013 po podatkih agencije za energijo obvladoval okrog 58-odstotni tržni delež na trgu plina, kar je manj kot v letih 2011 in 2012. Kljub temu je družba obvladovala več kot štiri petine nabavnega trga. V Slovenijo namreč uvozi okrog 80 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki ga nato proda več kot desetim distributerjem.
K temu gre prišteti še napake v postopku. AVK tako na obravnavi ni opravil zaslišanj prič, ki jih je predlagal Geoplin, prav tako pa nekaterih njegovih ugotovitev po oceni sodišča ni bilo mogoče preizkusiti.
Bo Geoplin tožil AVK?
Za zdaj ostajati odprti dve vprašanji. Prvo je, ali bo AVK v novem poizkusu uspelo spisati odločbo, ki bo zdržala tudi na sodišču. Dobra novica za agencijo je, da sodišče ni ugodilo tožbi Geoplina zoper sklepa o uvedbi postopka in preiskave. Oba sta torej še vedno veljavna. Spet drugo vprašanje je, ali je lahko odločitev upravnega sodišča podlaga za tožbeni protiudar Geoplina na AVK. Težko si je namreč predstavljati, da bodo Geoplinovi odjemalci, ki si jim je – tudi s pomočjo pritiska novih konkurentov na trgu na Geoplin – uspelo izboriti sprejemljivejše pogodbe o dobavi plina, zdaj spet pristali na slabše, dražje in bolj omejujoče pogoje. »Ker smo takšno nezakonito in nepravilno odločbo morali izpolniti, bomo preučili možnost nadaljnjih ukrepov za zavarovanje svojega pravnega položaja in pravnih koristi,« so odločitev upravnega sodišča že pred časom komentirali na Geoplinu. Iz tega je mogoče domnevati, da v Geoplinu preučujejo tudi možnost odškodninske tožbe proti AVK. Res pa je, da bo odločitev sodišča otežila pogajalska izhodišča tistih odjemalcev, ki so še lani sklenili nove pogodbe z Geoplinom, saj naj bi to storili pod domnevno zelo podobnimi pogoji, ki jih je AVK opredelil kot sporne.
Spomnimo še, da je Geoplin agenciji že moral plačati okrog milijon evrov globe zaradi oviranja njenih inšpektorjev pri preiskavi.
