Sodišče je svojo odločitev utemeljilo z argumentom, da so dobičkom dajali prednost pred zdravjem svojih kupcev. Prvo milijardo odškodnine bodo morali proizvajalci cigaret izplačati že v prihodnjih dveh mesecih.
Milijon dvajset tisoč kadilcev iz Quebeca je že leta 1998 vložilo tožbo z zahtevo za odškodnino, ker so Imperial Tobacco, Rothmans Benson & Hedges in Japan Tobacco International 50 let prikrivali, da izdelujejo zdravju škodljive cigarete, obenem pa so jih z oglasi vabili h kajenju. Med tožniki so bili predvsem tisti, ki so zaradi kajenja zboleli za rakom pljuč ali grla, in kadilci, ki ne morejo nehati kaditi.
»Proizvajalci cigaret so zaslužili na milijarde dolarjev na račun zdravja svojih kupcev,« piše v sodbi, ki ima 276 strani. »Kakšno bo sporočilo za druge industrijske veje, ki so danes ali bodo jutri pred podobno moralno dilemo, če jo bodo proizvajalci cigaret zdaj odnesli brez večjih posledic?«
Lise Blaise, katere 69-letni mož je leta 2012 umrl za rakom pljuč, je po sodbi dejala: »Že 17 let čakam na sodbo. Vedela sem, da bomo zmagali, in to se je zgodilo.« Čeprav je milijon tožnikov vložilo tožbo že leta 1998, se je obravnava na sodišču začela šele marca 2012, končala pa decembra istega leta, potem ko je sodišče zaslišalo 76 prič in preučilo več kot 43.000 dokumentov. Glavni odvetnik tožnikov Andre Lesperance je ponedeljkovo odločitev sodišča pozdravil kot veliko zmago za družbo: »Ti trije proizvajalci cigaret so 50 let lagali svojim kupcem in škodili njihovemu zdravju.«
Vsa tri podjetja nameravajo vložiti pritožbo na prizivno sodišče Quebeca. V podjetju Imperial Tobacco pravijo, da so »tako odrasli kadilci kot oblasti vedeli, kakšno tveganje za zdravje pomeni kajenje«. Sodba naj bi to dejstvo prezrla.
Prevare tobačne industrije sredi 20. stoletja
Okoli leta 1964 je javnost v zahodnih državah začela ugotavljati, da so cigarete kancerogene. Vendar se ponedeljkova sodba nanaša na čas vse od leta 1948. V obdobju 1953–1964 je zahodna tobačna industrija že vedela za vzročno povezavo med kajenjem in rakom pljuč, a je s pomočjo podkupovanja strokovnjakov to prikrivala. Če tega ne bi počela v letih 1953–1964, bi bilo v naslednjih desetletjih samo v ZDA osem milijonov manj smrtnih žrtev raka pljuč. Tako vsaj trdi Robert Proctor v svoji knjigi Zlati holokavst.
Ena velikih ukan tobačne industrije je bila tudi, da je s svojimi oglasi in vplivom na hollywoodske filme, v katere je vložila veliko milijonov, v svoje mreže ujela zlasti mlade, ko jim je odločitev za cigarete prikazala kot izraz svobode, češ da tako niso več podrejeni odraslim. Pri najstnikih je vžgalo, da so cigarete po drugi svetovni vojni postale izraz uporniškega duha. Mladi so se torej v kajenju, ker so menili, da so v njem našli svojo svobodo, ujeli na limanice obstoječemu (kapitalističnemu) redu.
Veliko denarja je tobačna industrija vložila tudi v raziskave, ki naj bi pokazale, da so bolezni povezane z genetiko. Torej naj bi bile v nas programirane, tako da si ne moremo pomagati z zdravim načinom življenja. Poleg tega je tobačna industrija širila idejo, da je omejevanje kajenja del totalitarne prakse.
Vse več pljučnega raka v Aziji
Danes se v zahodnih državah tudi zaradi visokih cen cigaret število kadilcev zmanjšuje, povečuje pa se v Aziji, kjer je trenutno že 65 odstotkov vseh kadilcev, na primer v ZDA jih je samo še štiri odstotke. Največ cigaret na svetu pokadijo Kitajci, tretjino celotne svetovne proizvodnje. Od ponedeljka velja v Pekingu stroga prepoved kajenja v vseh lokalih, hotelih, pisarnah, delovnih prostorih in avtobusih.
V 21. stoletju se bo tako v Aziji precej povečala smrtnost zaradi raka pljuč. Še vedno pa je največ takšnih smrtnih primerov v zahodnih državah, saj je v treh desetletjih po drugi svetovni vojni največ ljudi kadilo v zahodnih državah. A v bogatem delu sveta smrtnost zaradi raka pljuč vsaj že 20 let pada, in sicer pri moških, saj se je število moških kadilcev pred 30 leti začelo zmanjševati, število kadilk pa se je še naprej povečevalo, zato tudi smrtnost zaradi raka pljuč med ženskami v zahodni Evropi danes še vedno narašča.
Glede škodljivosti kajenja se države v razvoju, ki se v svoji kratkovidnosti nočejo odpovedati davčnemu prilivu od cigaret, očitno niso nič naučile od razvitih držav. Strokovnjaki zato predvidevajo, da bo leta 2030 v svetu dvakrat več primerov smrti zaradi pljučnega raka kot danes, čeprav se bo prebivalstvo povečalo samo za četrtino.
