»Več let sem se na vse načine poskušal odvaditi kajenja – poskusil sem tudi z nikotinskimi obliži in žvečilkami –, a ni šlo. Potem sem dobil v roke elektronsko cigareto in isti trenutek sem zaključil s tobakom. Elektronska cigareta namreč ohranja ritual kajenja, ki je za kadilca skoraj tako pomemben kot odmerek nikotina. Pa še bistveno ceneje je vse skupaj in pozimi ni treba zmrzovati pred gostinskimi lokali,« nam je zaupal eden od vejperjev, kot se v žargonu reče uporabnikom elektronskih cigaret, ki se zaradi narave svojega posla – zaposlen je v medicinski stroki – ne želi poimensko izpostavljati.
Podobnih zgodb najdemo na svetovnem spletu malo morje, zato ne čudi, da je prodaja elektronskih cigaret v silovitem vzponu in da je celo Oxford Dictionaries besedo »vape« razglasil za besedo leta. Največji navdušenci nad vejpanjem so sicer Američani. Na tamkajšnjem trgu je industrija, ki se ukvarja s prodajo e-cigaret in tekočinskih polnil zanje, samo v letošnjem letu obrnila milijardo in pol dolarjev, medtem ko je na globalni ravni številka še enkrat višja. Pri ameriškem poslovnem portalu Bloomberg so izračunali, da bo do leta 2023 prodaja e-cigaret dosegala enak tržni delež kot tradicionalni tobačni izdelki in bo vredna več sto milijard dolarjev.
Nad vejperje z evropsko direktivo
Ker elektronske cigarete ne vsebujejo tobaka, jih – jasno – zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ne ureja, kar pomeni, da lahko uporabniki vejpajo po mili volji v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. A kot vse kaže, bo – vsaj v Evropi – tudi svobodno puhanje pare kmalu preteklost. Spomladi je namreč začela veljati nova direktiva o proizvodnji, predstavitvi ter prodaji tobačnih in povezanih izdelkov, ki ureja tudi področje elektronskih cigaret in jo morajo države članice EU v svojo zakonodajo vključiti do maja leta 2016.
»Država ima možnost, da elektronske cigarete regulira v okviru zdravil oziroma medicinskih pripomočkov, sicer mora spoštovati novo direktivo. Ta ureja tako obveščanje pristojnih organov o izdelku kot tudi zdravstvena sporočila na embalaži izdelkov. Še posebej zahteva, da je embalaža taka, da je otrok ne more sam odpreti. Oglaševanje mora biti prepovedano, države pa lahko prepovejo tudi prodajo prek interneta. Skratka, večina omejitev, ki veljajo za cigarete, bo – če te ne bodo urejane kot medicinski pripomoček – veljala tudi za elektronske cigarete,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje in dodali, da – ne glede na to, za kakšno rešitev se bomo odločili – bo ta morala biti hitra in upoštevati, da gre za zdravju škodljiv izdelek.
Študije za in proti
Marsikdo ob tem vzdihuje, da bomo očitno še enkrat po levi prehiteli papeža, saj za zdaj ni zanesljivih študij o posledicah elektronskega kajenja, kar konec koncev ponavlja tudi medicinska stroka. Ta tudi priznava, da je elektronsko kajenje manj škodljivo od klasičnega, a hkrati opozarja, da nikotin tudi v elektronski cigareti predstavlja tveganje za odvisnost. Toda zagovorniki elektronskih cigaret poudarjajo, da se z vdihavanjem nikotina v obliki pare izognemo 70 rakotvornim substancam, med drugim ogljikovemu monoksidu in katranu, in da dosedanje raziskave niso potrdile omembe vrednih škodljivih posledic pasivnega kajenja.
»Tekočina za elektronske cigarete in aerosol ('dim') poleg nikotina in arom vsebujeta vlažilce (propilen glikol, glicerin), lahko pa tudi rakotvorne, dražilne ali strupene snovi,« so na ministrstvu za zdravje odgovorili na vprašanje, kakšne so lahko zdravju škodljive posledice kajenja elektronskih cigaret. A učinki dolgotrajnega vdihavanja vlažilcev in arom niso poznani. Splošne ocene, koliko so elektronske cigarete manj škodljive od tobačnih, na ministrstvu ne morejo podati, saj na svetu obstaja okoli 470 različnih blagovnih znamk elektronskih cigaret, ki so zasnovane in izdelane na različne načine, kar vpliva na njihove značilnosti, varnost in potencialno strupenost.
Dr. Šegota: Treba je podpreti manjše zlo
Nekateri zdravniki na elektronske cigarete gledajo kot na pripomoček, s katerim tobačni odvisniki lahko prenehajo ali pa vsaj zmanjšajo porabo dokazano smrtonosnih cigaret. »Resda za odvajanje od kajenja obstajajo tudi žvečilke, tablete in obliži, toda če odvisnik ne more brez obreda kajenja, potem mu svetujemo elektronsko-nikotinski nadomestek,« pravi dr. Nikša Šegota, nekdanji predstojnik pljučnega oddelka v bolnišnici Topolšica in nekdanji vodja tima za pulmologijo v Splošni bolnišnici Celje, danes koncesionar v internistični pulmološko-alergološki ambulanti v Celju.
Po njegovem mnenju je elektronska cigareta dobra alternativa tobačni cigareti, ki lahko reši na milijone življenj. »Nikotin je v osnovi seveda škodljiv, saj zlasti v večjih odmerkih slabo vpliva na ožilje in srce ter povzroča odvisnost. Toda pljučni rak ali kronični obstruktivni bronhitis ne nastaneta zaradi nikotina, temveč zaradi katrana in drugih kancerogenih substanc, ki so v običajnih cigaretah. V tobačnih cigaretah je skupno okrog 4000 škodljivih substanc, večine teh pa v elektronskih cigaretah ni, vsaj dokazano ne,« poudarja pulmolog.
Zakaj je torej medicinska stroka proti? »Zakaj bi medicina podpirala nekaj, kar definitivno ni zdravo? Kajenje pa je na splošno škodljivo. Toda po drugi strani se je treba vprašati, kaj je manjše zlo. Pri elektronskih cigaretah, ki imajo standard ISO, kjer se ve, kaj je v tekočinskem polnilu, ni tveganja za nastanek pljučnega ali katerega koli drugega raka. Edino nikotin je problematičen, toda tudi kofein in tein delujeta na podoben način, če ju prekomerno uživamo,« pojasnjuje dr. Šegota.