Vse slovenske občine so po podatkih ministrstva za finance lani pobrale dobrih osem milijonov evrov turistične takse. Ta je lani znašala en evro na dan, pol manj v kampih, medtem ko recimo obiskovalcem planinskih koč takse ni treba plačevati. Letos najvišja dovoljena taksa znaša 1,3 evra, tako da bodo prihodki še višji. Kako bo prihodnje leto, še ni znano.
Na ministrstvu za gospodarstvo namreč še vedno pripravljajo nov zakon o spodbujanju razvoja turizma. Pisali smo že, da ta prinaša tudi novosti na področju pobiranja taks. Te naj bi se povišale, razlika naj bi šla za delovanje Slovenske turistične organizacije. Na ministrstvu pravijo, da v zvezi s tem še ni bila sprejeta nobena odločitev. »S prihodnjim letom se turistična taksa ne bo zvišala, saj bi morala biti glede na veljavni zakon morebitna sprememba že sprejeta, da bi jo lahko uveljavili v letu 2016,« so sporočili. Zaradi napovedanih sprememb zakonodaje na področju pobiranja tako imenovanih pavšalnih taks pa bodo najverjetneje pobrali manj te davščine.
Kdo so glavni igralci...
Turistične takse so eden redkih (poleg glob in nadomestila za uporabo stavnega zemljišča) lastnih prihodkov občin. V turistično razvitih krajih predstavljajo izjemno pomemben del proračuna. Načeloma morajo občine vlagati prihodke v turistično in drugo infrastrukturo.
Na vrhu po pobrani taksi so seveda glavni turistični igralci, kot so Piran, Ljubljana, Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Izola, Moravske Toplice in Brežice. Tudi če pobrano takso preračunamo na število prebivalcev, so imena bolj ali manj ista, le vrstni red je drugačen. Prepričljivo recimo »vodi« Kranjska Gora, kjer poberejo več kot sto evrov takse na prebivalca na leto, torej imajo na vsakega občana poenostavljeno povedano sto nočitev na leto. Kar pomeni, da je realno število ljudi v Kranjski Gori v povprečju tretjino višje, kot je število občanov. Kot trdijo turistični delavci, je v konicah (recimo prvega januarja) tam zavoljo turistov 50 odstotkov več ljudi, kot je občanov. Zanimivo, občina infrastrukturo načrtuje glede na ta podatek in ne glede na podatek o številu stalnih prebivalcev.
Kar nekaj zanimivih, razumljivo manjših občin se je znašlo na seznamu pobrane takse na prebivalca zelo visoko. Recimo Veržej, ki pobere skoraj 50 evrov takse na prebivalca. Po drugi strani pa Ljubljana, ki je po absolutni številki takoj za Piranom, pobere zgolj tri evre takse na prebivalca.
... in kdo je na turističnem dnu
Bolj skrb vzbujajoče je dno tovrstnih lestvic. Od 211 občin (statistika za lani še ne zajema Ankarana) je kar 58 takih, ki lani niso pobrale niti centa turistične takse. Kot da tam ni niti enega oddajalca sob, kampa, gostilne s prenočišči. Še 50 je takih, kjer so pobrali manj kot tisoč evrov v celem letu. Poglejmo nekaj primerov, pri katerih bi se laičnemu poznavalcu turizma zazdelo, da bi vsaj kak človek v teh krajih vendarle lahko tudi prenočil in – plačal turistično takso. Vransko, Bistrica ob Sotli, Destrnik, Dobrovnik, Kuzma, Štore, Velika Polana, Polzela, Rogatec, Log - Dragomer, Borovnica so občine, kjer niso pobrali niti evra. V Črni na Koroškem le 350 evrov, v Brezovici 376, v Vodicah zgolj 45 evrov.
Vransko je zanimivo že zato, ker je statistični urad tam predlani zabeležil 1387 nočitev, ministrstvo za finance pa za lani niti enega evra turistične takse. »Neokrnjena narava, ugodna prometna lega ter bogata naravna in kulturna dediščina ponujajo številne možnosti za razvoj turizma, ki mu v občini Vransko namenjamo posebno pozornost,« piše na njihovih spletnih straneh. Občina ima tudi poseben Zavod za turizem, kulturo in šport. Pa muzej starodobnikov, center varne vožnje, kar nekaj gostiln in kup prireditev. In kar nekaj ponudnikov prenočišč...
»Zavestno smo se odločili, da takse ne pobiramo. Vlada nam vse pobere, a zdaj naj pa mi svoje ljudi dodatno stiskamo. Saj vem, nekdo bo rekel, denar vam leži na cesti, vi pa jamrate. No, drugo leto bo verjetno res drugače, v pripravi je odlok o turistični taksi. Po pravici pa povem, da so problem tudi evidence. Veliko nočitev gre skozi na črno. A zdaj naj pa poštene dodatno obdavčimo?« je razložil Franc Sušnik, župan Vranskega, ki po njegovi oceni premore okoli 120 turističnih postelj.
Presenetljivo malo takse pobere občina Črna na Koroškem, ki se lahko pohvali ne le s Tino Maze, pač pa tudi s številnimi drugimi, tudi odmevnimi prireditvami, kot je denimo izdelovanje ledenih skulptur. Poleg tega ima čudovito naravo, zanimivo kulturno in rudarsko dediščino, turistične kmetije. Kaj je torej razlog, da so lani pobrali le 350 evrov takse? Premalo zmogljivosti, oddajanje le-teh na črno ali pa nemoč občine pri pobiranju takse? »Vse, kar ste našteli! Ocenjujem, da imamo v občini kakih 30 postelj, kar je seveda močno premalo. Tudi naš edini hotel je zaprt, letos pa se je odprl en manjši, tako da računam, da bo tudi na področju pobiranja taks nekoliko bolje. Vsem oddajalcem sob smo poslali poziv, naj v skladu s predpisi odvajajo turistično takso. Tega pa ne preverjamo, tako da bomo tudi letos pripravili tak poziv,« je bila iskrena županja Romana Lesjak.
