Pred enim od blokov v Litostrojskem naselju so stanovalci del zelenice pred blokom po tem, ko so uredili kanalizacijo in vodovod, preuredili v asfaltirano parkirišče z 31 parkirnimi mesti za stanovalce in obiskovalce. Pri vhodu in izhodu so namestili zapornice, hkrati pa so uredili prostor za zabojnike za smeti. Če je blok pred tem počival v senci dreves, pred njim zdaj stoji le še eno veliko ter nekaj manjših dreves in grmičkov.
Stanovalec Mišo Djurica je zanikal, da bi jo drevesa na zelenici, ki je v lasti več stanovalcev bloka, skupila zgolj na račun parkirišča. »Drevesa bi morali posekati, ker so bila dotrajana, nekatera je poškodoval žled. Bila so nevarna, eno je recimo pozimi pristalo na sosedovem avtomobilu,« je pojasnil Djurica, ki je zagotovil, da ga je pred leti k selitvi v Litostrojsko ulico prepričalo tudi bujno zelenje v soseski. Zagotovil je, da nameravajo posekana drevesa nadomestiti z novimi.
Na ljubljanski občini o tem poseku niso bili obveščeni, saj gre za zasebno zemljišče, zaradi česar stanovalci niso potrebovali občinskega soglasja. A na oddelkih za gospodarske dejavnosti in promet ter urejanje prostora so zatrdili, da je »z vidika mesta in meščanov pomembno prav vsako drevo v mestu«, ravno zato so občane že večkrat pozvali, naj se pred posekom dreves obrnejo na »pristojne službe, ki bodo delo opravile strokovno in v skladu z arborističnimi smernicami in standardi za ravnanje z drevjem« v prestolnici. Ob tem je Djurica dejal, da so za mnenje prosili podjetje Tisa, ki po naročilu občine skrbi za mestno zelenje.
Zeleni pas kot tamponsko območje med cesto in domovi
A bralka, ki nas je opozorila na dogajanje na Litostrojski, je pripomnila, da na novo urejeno parkirišče in posek dreves kvarijo doslej enoten videz te široke avenije. »Litostrojsko naselje je bilo zasnovano po principu industrijskega mesta, potopljenega v zelenje. Odmik blokov od ceste je bil zelo premišljen. Zeleni pas je bil zamišljen kot tamponsko območje med hrupno cesto in bloki, ki naj bi se izgubili v zelenju,« se je z bralko strinjala arhitektka mag. Jasna Kralj Pavlovec s fakultete za dizajn, ki meni, da ta zamisel Litostrojskim blokom daje posebno kakovost. Da so Litostrojski bloki dragocena urbanistična dediščina, se strinja tudi Mestna občina Ljubljana, saj je pred časom skupaj z Urbanističnim inštitutom izdala zloženko, v kateri so izpostavili največje vrednote te soseske in kako jih ohranjati.
Kralj-Pavlovčeva je opozorila tudi, da hitre rešitve sicer rešijo problem določenega dela občanov, a dolgoročno ne ponujajo rešitev za celotno skupnost. »Širše je treba gledati, zato bi bilo smiselno, da o takšnih zadevah odločajo mestni urbanisti, tudi če gre za zasebna zemljišča,« je prepričana arhitekta, ki je spomnila, da so urbanisti v socializmu iskali rešitve, ki so bile v korist širše skupnosti. Na občini sicer menijo, da urbanistična zasnova soseske ni bila spremenjena, ker nameravajo stanovalci posekana drevesa nadomestiti.
Občina želi imeti vpliv tudi na zasebnih zemljiščih
Toda občina očitno želi imeti večji vpliv na ravnanje z drevesi tudi na zasebnih zemljiščih, saj namerava v občinski prostorski načrt vnesti določilo, ki bi bilo podlaga za pripravo odloka o mestnih drevesih oziroma zelenju. Če bo mestni svet potrdil predlagane spremembe prostorskega načrta, bo moral vsak lastnik, ki bo hotel s svojega stavbnega zemljišča odstraniti drevo, najprej pridobiti soglasje občine.
Ob tem velja omeniti, da je velik del stanovalcev bloka omenjeno zemljišče pred približno desetimi leti kupil od Slovenske razvojne družbe. »Ko je Slovenska razvojna družba prodajala zemljišča v Litostrojskem naselju, so se začeli pojavljati različni špekulanti,« je pojasnil Djurica. Tedaj se je del stanovalcev organiziral, zbral denar in zemljišče pred blokom kupil zaradi bojazni, da bi sicer padlo v roke komu drugemu. »V nakup nismo mogli iti kot etažni lastniki, ker nekateri niso želeli plačati, češ da to parcelo že desetletja uporabljajo brezplačno,« je Djurica razložil, zakaj so parcelo kupili kot fizične osebe. Kljub temu pa parkirišče po njegovih besedah lahko uporabljajo vsi stanovalci. Pojasnil je, da so se v vmesnem času v blok priselili novi stanovalci, ki ne smejo biti prikrajšani, ker na Litostrojski niso stanovali v času nakupa zemljišča. Dodal je še, da nameravajo to zemljišče v zemljiško knjigo vpisati kot etažno lastnino bloka.
