Dnevi v družbi starih maturitetnih pol
»Zadnje dni pred pisnimi izpiti sem res preživel med starimi maturitetnimi polami, toda glavnino dela sem nedvomno opravil že med šolskim letom,« je odgovoril, ko smo ga povprašali po receptu za dobre rezultate na maturi. Pri obeh izbirnih predmetih, fiziki in informatiki, mu je zelo ustrezal način dela profesoric – sprotno delo in učenje je bilo opravljeno nevede, pri pripravi doma pa si je sam postavil vodilo: »Samo brez panike!« Vsak dan je v miru pojedel zajtrk, se šel malo razgibat v fitnes, da je zvečer lažje zaspal, in vsaj na kratko poklepetal s prijatelji, da se je malo razbremenil med učenjem.
»Še kar nekaj časa po maturi sem razmišljal o tem, da si nisem zaslužil tako dobrega rezultata, ker so se nekateri veliko bolj pripravljali kot jaz,« je bil še iskren fant, ki je štiri letnike gimnazije končal z odličnim uspehom. Najbolj so se gnale sošolke, ki so bile zaradi omejitev vpisa pod ogromnim pritiskom, sam pa za sprejem na ljubljansko fakulteto za računalništvo in informatiko ni potreboval visokega števila točk.
Matematika mu je bila v užitek
»Matematiko mi je bilo prav užitek pisati,« se danes z veseljem spominja predmeta, pri katerem je bil prepričan o odlični oceni, saj je bil že od drugega letnika v skupini, ki se je učila matematiko na višjem nivoju. Podobno je bilo tudi z angleščino. Pri izbirnih predmetih ni imel tako dobrega občutka po oddaji rešenih nalog, niti najmanj pa ni pričakoval petice s tremi dodatnimi točkami pri slovenščini. Niti slovnica niti literatura ga namreč prva tri leta sploh nista zanimali: »Šele v četrtem letniku sem zares prisluhnil profesorici in ugotovil, da so te zadeve čisto zanimive.«
V zadnjem letniku je potem dobil tudi veselje do pisanja esejev, a tisti na maturi je bil njegov zadnji, je še vedno prepričan. Kaj pa ustni del? »To je del, pri katerem moraš največ dati, pa najmanj dobiš. Bolj smiselno se je posvetiti eseju,« je njegov nasvet naslednjim generacijam, ki jih obenem usmerja na splet. Tam vsi maturanti iz države združijo moči in sproti zapišejo vprašanja na listkih, ki so jih izvlekli na ustnem delu slovenščine. Sam je imel srečo, da je bil na vrsti prav zadnji, do takrat pa je ugotovil, kateri komplet vprašanj uporabljajo za njegov razred. »Seveda sem sledil dogajanju na naši šoli. Pomagaš si pač s tem, kar ti je dano. Nikjer ne piše, da ne smeš spraševati drugih, katera vprašanja so imeli,« je razkril, da bi se maturanti znebili stresa, ki jih spremlja pri končevanju srednje šole.
