Vzorčenje vsake tri tedne
V okviru državnega monitoringa Arso spremlja kakovost v 48 kopalnih vodah. Te so določene na Goriškem (Soča, Idrijca, Nadiža), v Blejskem in Bohinjskem jezeru, na Dolenjskem v Krki in Kolpi ter v morju. Po upravljalskem vidiku se kopalne vode delijo na naravna kopališča (teh imamo v Sloveniji osemnajst), ki morajo imeti upravljalca, reševalce iz vode, kopališče mora biti ustrezno označeno. Na preostalih 30 kopalnih območjih pa so kopalci izključno sami odgovorni za svojo varnost, saj tam upravljalcev in reševalcev ni.
Vzorčenje kopalnih voda in analize, ki jih zahteva evropska direktiva, opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Ta opravi terenske meritve, oceno prisotnosti vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov, pojava cvetenja, ob tem pa ugotavlja tudi prisotnost bakterij E.coli ter intestinalnih enterokokov, ki so pokazatelj morebitnega fekalnega onesnaženja vode. »Če bi bile te bakterije prekomerno prisotne v kopalni vodi, bi bilo to lahko škodljivo za zdravje kopalcev. V vodno okolje lahko pridejo zaradi neurejene kanalizacije, prelivov iz kanalizacijskih sistemov ob dežju, spiranja obdelovalnih površin, vir so tudi domači hišni ljubljenčki, ptiči in tudi kopalci. Na morju so lahko vir teh bakterij tudi turistična plovila in nelegalni izpusti,« dodaja Pojetova.
V celinskih vodah kopalna sezona uradno traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju od 1. junija do 15. septembra. V tem času opravijo vzorčenje vsake tri tedne ter tik pred začetkom kopalne sezone, kar pomeni, da v sezoni pregledajo okrog 400 vzorcev. Poleg kopalnih voda v morju so si oznako odlično pridobila tudi nekatera kopališča v celinskih vodah, denimo v Bohinjskem jezeru, Nadiži, na večini merilnih mest Blejskega jezera pa tudi na nekaj lokacijah na reki Kolpi.
S segrevanjem ozračja rastejo tudi temperature kopalnih voda, zlasti pri rekah je občuten porast temperatur po letu 1990. Podatki zadnjih 50 let kažejo, da se v povprečju v desetih letih dvigne temperatura rek za 0,33 stopinje, temperatura zraka pa za 0,35 stopinje. Toda, kot opozarja Mira Kobold iz urada za hidrologijo in stanje okolja, »ni rečeno, da so ta poletna obdobja tudi ugodna za kopalce, kajti v sušnih obdobjih so vodostaji zelo nizki«. Velika izjema je bilo lansko leto, ki bi ga glede na temperature vode in število kopalnih dni lahko uvrstili v obdobje izpred 30 let. »Dni z visoko temperaturo je bilo zelo malo, temperature za kopanje niso bile ugodne, vodostaji pa so bili previsoki.«
Vse manj denarja za monitoring
Medtem ko nas kakovost kopalnih voda v Sloveniji za zdaj ne skrbi, pa nas lahko skrbi krčenje sredstev za izvajanje monitoringa. Država je namreč z rebalansom več kot za polovico skrčila sredstva za ta namen. Kot pojasnjuje Drago Groselj, direktor urada za hidrologijo in stanje okolja pri Arsu, stroški monitoringa znašajo okrog 726.000 evrov na leto. Po rebalansu pa je uradu v ta namen ostalo le še 287.000 evrov.
»Skupaj z ministrstvom se vse od rebalansa trudimo najti manjkajoča sredstva, do konca leta bi potrebovali 380.000 evrov. Še vedno verjamem, da nam bo ta denar uspelo najti.« Če denarja vendarle ne bo, Groselj zagotavlja, da bodo vse potrebne meritve v kopalnih vodah izvedene. Ne bodo pa, denimo, izvedeni celotni monitoringi kakovosti drugih voda ter monitoring kakovosti morja, kot so podatki o temperaturi, slanosti, bioloških elementih. »Po kopalni direktivi smo dolžni poročati o stanju kopalnih voda vsako leto. In to bomo v celoti izpolnili. Po nitratni direktivi smo dolžni poročati o stanju vsaka tri leta, po vodni direktivi, ki se nanaša na celinske vode, pa vsakih šest let. Tako nam bo manjkal en segment v tem šestletnem obdobju poročanja,« še dodaja Groselj.
