Pri nekaterih ključnih investicijah in zgodbah, ki zadevajo upravljanje premoženja občine, je bilo nekaj presenečenj. Drugače pa je nabor zgodb, ki jih javnost pozna in se z njimi ukvarjajo kriminalisti, dovolj obširen, in iskreno upam, da ne bo še dodatnih presenečenj.
Ste lahko konkretnejši?Gre za določena pogodbena razmerja, ki se še danes razčiščujejo na sodiščih. To so spori z različnimi gospodarskimi subjekti. Na drugi strani pa je najbolj tvegana dediščina, ki jo skušam obvladovati, projekt druge faze gradnje odlagališča Cerod pa tudi najemna pogodba za Razvojno-izobraževalni center (RIC), ki je že na sodišču. Želel bi si, da bi imela občina pri tem procesu več moči, a se bojim, da je bil ves postopek v preteklosti voden tako, da ima občina zdaj zelo slabo izhodišče. Čakale so me tudi take zgodbe, da so določena podjetja celo oddajala premoženje mestne občine v najem, čeprav sama niso imela nobene pravice razpolagati s tem premoženjem.
Kdo natančno je to počel?O tem bomo govorili, ko bo čas.
Glede na močno regijsko gospodarstvo bi moralo Novo mesto cveteti. A če ga primerjamo, denimo, s Celjem, Koprom, Ljubljano, je v mnogih pogledih videti, kot da je že davno obstalo na neki točki. Kako ga vidite vi?V preteklosti smo zamudili preveč priložnosti. Nekaterih prav gotovo ne bo mogoče nadoknaditi čez noč. Treba je delati predvsem take konkretne korake, da bomo z enim projektom dosegli širše učinke. Eden takih je prenova in oživljanje mestnega jedra, takšni so tudi projekti glede rekreacijske in športne infrastrukture ter kvalitetna infrastruktura za šolsko in predšolsko vzgojo. To je poleg gospodarstva, ki že ustvarja kvalitetna delovna mesta, tisto, kar bo pritegnilo še več mladih družin v našo občino. Na žalost pa so bile del negativne dediščine tudi zgodbe, skupno vredne več kot 10 milijonov evrov; nekatere med njimi so bile in so še predmet kriminalističnih preiskav. Če bi šel ves ta denar v razvojne projekte, bi danes zagotovo imeli drugačno občino. Mislim na Zarjo (stanovanjsko podjetje v večinski lasti novomeške občine, op. p.) in njen nakup delnic Jelovice ter parcele v Postojni, pa na ovadbe glede poslovanja podjetja Cerod ter nedokončane postopke in velikanske stroške glede gradnje športne dvorane Portoval. Samo seštevek teh zgodb nam da enormne zneske.
Kako pa je bila po vaši oceni občina doslej uspešna pri črpanju evropskih sredstev?Obseg narejenega v pretekli kohezijski perspektivi je bil veliko premajhen glede na potencial novomeške občine. Izvedli smo nekaj projektov na področju komunalne infrastrukture, mnogo premalo pa je bilo narejenega na infrastrukturi, ki bi podprla na eni strani oživljanje mestnega jedra in na drugi določena področja družbenih dejavnosti. To izpostavljam predvsem zato, ker nova finančna perspektiva investicijskih sredstev za namen ne omogoča oziroma jih omogoča v zelo omejenem obsegu. Ta manko se nam bo še nekaj časa poznal. Zlasti pri športni infrastrukturi pa se bomo z nostalgijo ozirali na obdobje, v katerem jo je še bilo mogoče sofinancirati z evropskimi sredstvi. Zato bomo na tem področju izvajali manjše korake. Trenutno največ energije vlagamo v širši dogovor o ureditvi velodroma v Češči vasi kot nacionalnega športnega objekta, torej kot zimskega olimpijskega središča za kolesarje, atlete in triatlonce.
O projektu velodroma se govori že leta, pa se ni še nič premaknilo. Imate zdaj kakšna zagotovila?Zagotovil nimamo, skušamo pa koordinirati in združevati vse zainteresirane strani. Tokrat so prvič za isto mizo sedli Kolesarska zveza Slovenije, Atletska zveza Slovenije ter triatlonci. Takšno urejanje podpira tudi sklep Olimpijskega komiteja Slovenije, ki na tej lokaciji vidi športni objekt z olimpijskim statusom. S tem bi Novemu mestu zagotovili infrastrukturo nacionalnega pomena, ki je ni niti v širši regiji, ne le v naši državi. Tak objekt ima tudi ekonomsko logiko. Z racionalno izvedbo projekta bi lahko dosegli občutne učinke tudi v sami lokalni skupnosti, saj bi lahko med drugim povečali število turistov in nočitev.
Še na en nujen projekt čakajo Novomeščani: na hidravlične izboljšave vodovodnega sistema. Kdaj lahko občani pričakujejo, da jim ne bo več treba kar 90 dni na leto prekuhavati pitne vode?Za občino, ki je prestolnica slovenskega izvoznega gospodarstva, je zamuda države pri zagotavljanju sofinancerskega deleža popolnoma nesprejemljiva. V 21. stoletju mestna občina ne bi smela več let čakati na odobritev sredstev za sofinanciranje normalne distribucije kakovostne vode. Letos bomo zagotovo začeli gradnjo obeh vodarn, četudi z lastnimi sredstvi. Se je pa konec aprila zgodil pomemben premik pri zagotavljanju sredstev ne iz predhodne, ampak iz nove finančne perspektive. Vlada je sprejela uredbo, v kateri je po pogajanjih z Brusljem zagotovila, da se bo enajst projektov, med katerimi je tudi projekt hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema Dolenjske, izvajalo pod pogoji, pod katerimi so bile tudi pripravljene vloge v predhodni perspektivi. Tako bomo postopke do odločbe bistveno skrajšali. Obljube so, da bi lahko bila ta odločba za dolenjski projekt že v dobrem mesecu. Res pa je, da je bilo obljub že veliko, zato jih tokrat res ne želim prenašati naprej kot absolutne.
Pred vami je že omenjena obnova starega mestnega jedra skupaj s spremembo prometnega režima. V to kislo jabolko ni zagrizel nihče od vaših predhodnikov, vi torej boste?Imamo zelo široko soglasje javnosti, da je treba izvesti prenovo in oživitev mestnega jedra. Nekoliko manj smo si enotni, ko govorimo o konkretnih spremembah. Kot da smo nekako vsi žrtve reka, da naj se spremembe dogajajo, le mene naj se ne dotikajo. Ker je eden ključnih elementov sprememb v mestnem jedru prav prometni režim, je to zelo občutljiva točka, saj se nas bo vseh dotaknila, tako občanov kot še posebej stanovalcev in podjetnikov, ki tu poslujejo. Ker je bil predlog spremenjenega prometnega režima skomuniciran, obravnavan na delavnicah in tudi dopolnjen v skladu s pripombami, o njem ni več nekih resnih pomislekov. Zadnje razprave so bolj v smeri, ali je smiselno spreminjati prometni režim pred samo prenovo mestnega jedra ali je to bolje početi kasneje. Verjamem, da je smiselno in nujno, da se poskusni režim zgodi letos.
Če se dotakneva še enega projekta, okrog katerega se že dolgo krešejo mnenja, to je ustanovitev novomeške univerze. V ta namen je bila zaposlena tudi ena delavka v vašem kabinetu. Torej še vedno zagovarjate potrebo po univerzi?Projekt razvoja visokega šolstva in ustanovitev novomeške univerze je za razvoj mesta zelo pomemben korak. Novo mesto lahko prav na področju raziskav in izobraževanja najpomembnejših tehničnih kadrov dobi tisto dodano vrednost, ki bo to, kar danes uspešno dela novomeško gospodarstvo, podprla tudi v prihodnje. Dejstvo je, da se je treba za kakovostno visoko šolstvo boriti. In glede na uspešnost novomeškega gospodarstva lahko ob današnjem sistemu financiranja visokega šolstva iz državnega proračuna pričakujemo, da bo država razumela, da mora tudi ta regija dobiti delovna mesta na področjih, ki niso vezana zgolj na proizvodna podjetja. Zato bomo pri naših zahtevah vztrajali, menimo, da si Novo mesto zasluži tovrstno izobraževanje.
Ampak nacionalni program visokega šolstva novim univerzam ni naklonjen. Denarja ni niti za obstoječe univerze, kaj šele za nove.Odločevalce v Ljubljani moramo vedno znova opominjati, da se nekje ustvarja dodana vrednost, ki financira njihovo delovanje, in da od nekod prihajajo tudi davki, ki polnijo državni proračun. Dolenjska, ki ustvarja veliko dodane vrednosti, pričakuje, da bo dobila ustrezno drobtinico iz vseh vreč, namenjenih raziskovalni in visokošolski dejavnosti. Sredstva, ki bi podprla razvoj visokega šolstva v Novem mestu, so zelo majhna glede na ves denar, ki se namenja visokemu šolstvu. Pri univerzi dejansko izhajamo iz potreb in vizije Novega mesta. Študentje bi lahko bili dodana vrednost našemu mestu kot regijskemu središču. Zavedamo pa se, da moramo tudi dokazati, da znamo ustvarjati kvalitetne programe, ki bodo odgovarjali na potrebe gospodarstva.
