V soboto ves dan in v nedeljo dopoldne je v makedonskem mestu Kumanovo ob meji s Srbijo v spopadu z večjo »teroristično skupino iz tuje države« padlo osem policistov, 37 pa je bilo ranjenih. Med teroristi so do včeraj popoldne, ko naj bi se spopadi končali, našli 14 trupel v uniformah, okoli 30 teroristov naj bi zajeli. »Notranje ministrstvo teroriste še poskuša identificirati.

Spopad omejen na naselje Divo

»Teroristična skupina je štela več kot 40 ljudi,« je včeraj popoldne izjavil pomočnik notranjega ministra Ivo Kotevski. Navedel pa je tudi imena nekaterih znanih poveljnikov »paravojaških in terorističnih skupin« s Kosova, za katere domneva, da so poleg makedonskih Albancev in enega državljana Albanije med mrtvimi in zajetimi teroristi. Vsi naj bi bili privrženci velike Albanije.

Spopadi v Kumanovu so bili sicer omejeni na albansko naselje Divo, kjer so v soboto zjutraj teroriste, ki »so v začetku maja nezakonito vstopili v državo« in naj bi »načrtovali napade na makedonske ustanove«, obkolile makedonske varnostne sile. Policija je številne prebivalce iz Diva, kjer je nekaj hiš porušenih, evakuirala. V Srbijo, to je v albansko mestece Preševo, se je tudi včeraj z avtobusi in avtomobili umaknilo nekaj tisoč beguncev albanske narodnosti.

V ostalem delu Kumanova, kjer živijo Makedonci in Srbi, je življenje včeraj potekalo precej normalno. Ljudje so sedeli po lokalih, predvsem jih je veliko gledalo proti Divu, kjer so se še dopoldne slišali streli ostrostrelcev iz vrst teroristov. »Nekako pred zoro je streljanje potihnilo, okoli sedme zjutraj so se spet začeli spopadi, še hujši kot včeraj,« je za spletno izdajo srbskega dnevnika Vesti včeraj dopoldne izjavil Pero Stevkovski, ki stanuje 300 metrov od kraja spopadov.

Oblasti skope z informacijami

Številne meščane Kumanova je predvsem motilo dejstvo, da niso vedeli, kaj se dogaja. Še včeraj popoldne makedonske oblasti niso sporočile, iz katere države je prišla teroristična skupina. Zdelo se je, da gre podobno kot v vstaji leta 2001 za upor albanske manjšine, ki predstavlja četrtino ali celo tretjino prebivalcev Makedonije. Leta 2001 se je sicer konflikt, v katerem je šlo za poskus priključitve delov Makedonije Kosovu, končal z ohridskim sporazumom, ki je Albancem zagotovil dodatne pravice, predvsem v šolstvu. Albanski uporniki so v zameno razpustili vojaške enote in ustanovili stranko Demokratične unije za integracijo (DUI), ki je danes v vladi skupaj z makedonskimi nacionalisti iz VMRO-DPMNE in je ob zdajšnjih spopadih v Kumanovu pozvala k miru.

Ugibanja o motivih

V možnost, da bi se znova uprli Albanci, ne verjame upokojeni general Ilija Nikolovski, ki je leta 2001 proti njim vodil makedonsko vojsko. Prav tako zavrača podtikanja o zaroti makedonske vlade, ki naj bi tako poskušala odvrniti pozornost od silovitih protestov opozicije. Včeraj dopoldne, ko spopadov še ni bilo konec, je Nikolovski za skopsko televizijo Kanal 5 izjavil, da so spopade izzvali plačanci. Dodal je: »Konflikt v Kumanovu ne bo uspešen, in sicer zato ne, ker je strateški interes Albancev v Makedoniji, na Kosovu in drugod, da je v regiji mir in stabilnost ter da ne postanejo grešni kozli za nestabilnost.« Srbski strokovnjak za varnostna vprašanja Predrag Ćeranić pa je prepričan, da gre za delovanje Islamske države, ki je po njegovih besedah konec aprila v vzhodni Bosni v Zvorniku napadla policijsko postajo Republike srbske.

Ćeranić tudi meni, da je bila že sredi aprila, ko je v bližini Kumanova skupina zamaskiranih moških z oznakami Osvobodilne vojske Kosova zajela in mučila štiri makedonske policiste, na delu Islamska država. A mnogi Makedonci so tedaj trdili, da gre za zaroto vlade in odvračanje pozornosti od politične krize v državi.

Tudi včeraj so številni Makedonci zatrjevali, da so spopadi v Kumanovu »poskus vlade, da bi 17. maja preprečila veliki miting opozicije«, ki vladi očita nezakonito prisluškovanje 20.000 ljudem. Tako se tudi po spletu širijo govorice, da naj bi vlada poklicala plačane kriminalce s Kosova, ki naj bi izzvali oboroženi spopad, s pomočjo katerega bi zdajšnji premier Nikola Gruevski, voditelj stranke VMRO-DPMNE, ki je znan predvsem po gradnji velikih spomenikov v čast Aleksandru Makedonskemu, odvrnil pozornost od svojih grehov in tako ostal na oblasti. Verjetno je resnica prej v tem, da so privrženci velike Albanije poskušali izkoristiti zdajšnjo veliko politično krizo v Makedoniji.