Nemški analitik opozarja, da bo TTIP pomembna prepreka za dostop na evropski in ameriški trg vsem novim ekonomskim silam (v prvi vrsti Kitajski, a tudi ostalim državam BRIC: Indiji, Braziliji in Rusiji). Namen TTIP ni odprava carin in drugih dajatev, ki jih že zdaj skoraj ni. Gre za betoniranje profitov korporacij iz naslova intelektualne lastnine in za poenotenje pravil. »Za Kitajsko je TTIP in vzporedni Transpacifiški pakt (TPP), ki ga želi Amerika podpisati z državami Pacifika, napoved 'hladne trgovinske vojne', ne zelo drugačen razkol, kot je sledil po veliki depresiji leta 1929,« piše Humuza.
Joseph Stiglitz je v pogovoru za BBC opozoril, da bo poenotenje pravil o intelektualni lastnini voda na mlin rasti dobičkov velikih farmacevtskih družb, saj bodo njihovi patenti še bolj zaščiteni – cena za to pa bo žrtvovano zdravje običajnih ljudi, ki ne bodo imeli dostopa do zdravil. Na »evergreening patentov« – obnavljanje zaščit za originalna zdravila, ki omejujejo izdelavo generičnih, opozarja v svoji analizi vplivov TTIP na slovensko gospodarstvo tudi Jože P. Damijan.
A Josepha Stiglitza še bolj skrbi splošen cilj TTIP, da oteži državam, da bi sprejele nove okoljske zaščite ali okrepile in razširile pravice delavcev ter potrošnikov. »Harmonizacija proti dnu ne more biti cilj,« pravi ameriški ekonomist. »Trgovinski sporazumi vedno obljubljajo. Dejanski rezultati pa so veliko razočaranje. Posledice so večja neenakost in revščina; delovna mesta so uničena, globaliziran finančni trg ne naslovi potreb lokalnega gospodarstva po kreditih in financiranju, predvsem malih in srednje velikih podjetij.« Prepričan je, da proces sprejemanja TTIP in TPP poskuša izločiti demokratično soodločanje in izničiti suverenost ljudi. Merilo presoje je zanj preprosto: bi TTIP in TPP povečala blagostanje običajnih ljudi ali le profite velikih korporacij? »Ni dvomov, da bi dosegla najslabše: manjše blagostanje ljudi za povečanje dobičkov velikih korporacij,« svari Joseph Stiglitz.
Izgubili bi – suverenost
TTIP je trenutno le eden od šopka multilateralnih sporazumov. Ti so posledica poloma pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Dohi, kjer je propadla tudi želja, da bi se mehanizme za arbitražno reševanje investicijskih sporov (ISDS) uredilo in ustoličilo na globalni ravni. ISDS daje tujim korporacijam in investitorjem pravice, ki jih nima nihče drug, ne država ne posamezniki, saj lahko od držav zahtevajo odškodnino tudi za načrtovane dobičke, ki so bili izgubljeni zaradi spremenjene zakonske ureditve. Število tožb v okviru ISDS se v zadnjih letih silovito povečuje, predvsem naraščajo tožbe proti zahodnim državam. Medtem so Bolivija, Venezuela in Ekvador zavrnili podaljšanje investicijskih sporazumov, ki so vključevali ISDS. Južnoafriška republika in Indonezija sta od sporazumov z Nizozemsko, ki sta vključevala ISDS, odstopili. Avstralija si pridržuje pravico presoje o potrebnosti ISDS, v zadnjem prostotrgovinskem sporazumu z ZDA pa možnosti ISDS ni.
Pogajanja EU o sporazumu s Kanado, CETA, so se začela oktobra 2009 in zaključila avgusta 2014. Besedilo je vsebinsko usklajeno, oblikuje se pravni čistopis, predvidena uveljavitev je leta 2016. TTIP sledi modelu CETA, pogajanja so se začela julija 2013, aprila se je zaključil deveti krog, končana naj bi bila še letos. Čas usklajevanj se je s petih skrčil na dve leti. Še hitreje tečejo pogajanja glede trgovinskega sporazuma na področju storitev med EU in 23 članicami WTO; TISA prinaša liberalizacijo in pri slovenskem finančnopolitičnem vodstvu priljubljeno deregulacijo ter odpiranje vrat za privatizacijo na področju javnih storitev, od zdravstva do šolstva. Na novo naj bi definirala 70 odstotkov svetovne storitvene trgovine.
Dr. Vasilka Sancin z ljubljanske pravne fakultete, strokovnjakinja za mednarodno pravo, opozarja, da je raison d'etre vseh trgovinskih in investicijskih sporazumov, vključno s TTIP, vzpostaviti režim, ki bo dodatno spodbudil mednarodno trgovino in investicije med partnericami. »Med pomembne vzpodbude tujim investitorjem nedvomno sodi tudi možnost, da lahko rešujejo spore pred arbitražo, ki naj bi praviloma odločila hitreje in neodvisno v primerjavi z nacionalnimi sodišči. In TTIP je lahko priložnost, da se sedanji sistem ISDS izboljša in odpravi obstoječe pomanjkljivosti. Obstaja že v številnih sklenjenih sporazumih in zaradi nevključitve v TTIP ne bo kar izginil,« opisuje priložnost, ob tem ko prizna sedanjo problematičnost tako izbire arbitrov kot primerov, ko korporacije, močnejše od držav, s tožbami izsiljujejo ali želijo vplivati na spremembo nacionalnih razvojnih politik. »Tudi če pride do potrditve TTIP v evropskem parlamentu, lahko vsaka država članica zahteva presojo primernosti vsebine TTIP glede na obstoječi pravni red EU pred sodiščem EU. Glede na obrise vsebin, ki naj bi jih zajel TTIP, od vprašanj varovanja okolja do delavskih pravic, pa bo šlo najverjetneje za mešani sporazum, o katerem bodo morali odločati tudi nacionalni parlamenti članic.«
Avstrijski Greenpeace pa v svoji analizi CETA iz začetka leta opozarja na pomembno določilo, ki naj bi bilo tudi del TTIP. Gre za »predhodno veljavo« (provisional application) določb sporazuma. Ta naj bi nastopila že v trenutku, ko obe strani potrdita vsebino sporazuma in še preden pride do ratifikacije. A tudi v primeru, če do ratifikacije ne pride, možnost uporabe mehanizma ISDS s strani investitorjev nasproti državam velja tri leta. Članica skupine Evropske združene levice Anne-Marie Mineur je februarja o tem zastavila vprašanja komisiji. Zanimalo jo je, kaj predhodna veljava pomeni in ali bosta CETA in TTIP predhodno veljala še pred glasovanjem v evropskem parlamentu. Iz njene pisarne so nam sporočili, da do danes odgovorov niso prejeli. In dodali, da ima komisija »z oblikovanjem odgovorov očitno težave«.
Slovenija je bila do zdaj pred arbitražo Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov tožena trikrat. Z državnega pravobranilstva so nam sporočili, da o teh primerih ISDS nimajo podatkov, čeprav so na zunanjem ministrstvu potrdili, da je za zastopanje Slovenije v primerih ISDS v prvi vrsti pristojno pravobranilstvo. Lahko pa v vsakem primeru vlada pooblasti drug organ. Leta 2004 je Slovenijo tožil Interbrew, postopek se je končal s poravnavo, vodili pa naj bi ga na finančnem ministrstvu. Leta 2005 je Slovenijo tožila Hrvatska Elektroprivreda, postopek naj bi vodilo ministrstvo za infrastrukturo. Leta 2013 pa je po neuspešni tožbi pred italijanskimi sodišči podjetje Impresa Grassetto začelo tožbo prek mehanizma ISDS proti Sloveniji – zadevo vodijo na zunanjem ministrstvu ter ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Lani je Slovenija stopila tudi na drugo stran, saj je Elektrogospodarstvo Slovenije – razvoj in inženiring, ki je v državni lasti, vložilo tožbo proti BiH.
Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je v torek zaradi velikih kritik predstavila predloge za izboljšavo ISDS v TTIP. V Mreži od Seattla do Bruslja (S2BNetwork) so nad njimi razočarani. Ugotavljajo, da komisija ignorira rezultate javnega posvetovanja, zadostno ne rešuje temeljnih problemov ISDS, dramatično povečuje njegov domet, zavaja, ko trdi, da je bil ISDS reformiran že v CETA in bo izboljšan v TTIP, ter ignorira ključen argument – da ISDS ni potreben. Podobno stališče je zavzela tudi Monique Goyens, direktorica evropske potrošniške organizacije Beuc.
Izgubili bi – boljše življenje
V torek je sedem sindikalnih central v Ljubljani predstavilo predlog nove ureditve minimalne plače, ki jo želijo uveljaviti prek ljudske pobude. Delavcem, ki prejmejo za svoje delo minimalno plačo, bi se priznalo, v višini njihove plače pa tudi odrazilo, če delajo ponoči, ob nedeljah ali praznikih. Ob tem so sindikati opozorili, da nekateri dodatki (zaradi povečanega obsega dela, neugodnih vplivov na zdravje na delovnem mestu...) ostajajo še naprej del minimalne plače. Prepričani so, da bi bilo treba v prihodnosti tudi te dodatke izločiti. Take zakonske spremembe bi lahko bile ob sprejetju TTIP postavljene pod grožnjo tožbe s strani podjetij, ki bi zatrjevala, da se jim bo posledično zmanjšal pričakovani dobiček: na taki osnovi je francosko podjetje Veolia leta 2012 vložilo tožbo proti Egiptu.
Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, opozarja, da je TTIP velika nevarnost za slovenske delavce in državljane. »Glavni cilj je odstranitev regulacijskih ovir, ki so ključna ovira za maksimiranje profitov multinacionalk. To pomeni zniževanje delavskih pravic in varnosti živil, odstranitev ali omilitev okoljevarstvenih predpisov, predpisov o ravnanju z nevarnimi kemikalijami...« Prepričana je, da bi se s TTIP lahko razširilo nove prakse preprečevanja sindikalnega organiziranja in zniževanja pravic delavcev, hkrati bi Evropa izgubila delovna mesta. »Najbolj absurdno je dejstvo, da bodo korporacije lahko tožile suverene države, če bodo zaradi novih zakonov in ukrepov ob potencialni dobiček! V ZSSS ne vidimo, da bi lahko ekonomski pozitivni učinki proste trgovine odtehtali negativne posledice za okolje, kakovost javnih storitev, poslabšanje delavskih pravic ter ukinitev varovanja osebnih podatkov in zasebnosti,« našteva Andreja Poje razloge, zakaj nasprotujejo sprejetju TTIP in podobnih sporazumov.
Izgubili bi – samoodločbo
Ogorčenje ljudi po Evropi zaradi TTIP se stopnjuje tudi zaradi tajnosti pogajanj. Medtem ko so pri pogajanjih s svojimi sugestijami vseskozi sodelovali predstavniki industrije in kapitala, je bila javnost v temi, o čem tečejo pogajanja, dokler ni osnutek dogovora CETA prišel v medije in ga je bila komisija prisiljena objaviti. Pogajanja o TTIP so po množičnih protestih postala delno preglednejša letos januarja, odkar so določeni evropski dokumenti dostopni na internetu. V Bruslju in od konca aprila tudi po ameriških ambasadah v državah EU pa so dostopni konsolidirani dokumenti o TTIP-pogajanjih – a to le vladnim predstavnikom. To so nam potrdili tudi na ameriški ambasadi v Ljubljani. »Bralna soba« je odprta od začetka maja, do zdaj pa še niso prejeli prošenj za vpogled.
Vladni odnos do zaščite slovenskih interesov opisuje tudi, da nam na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za pogajanja o TTIP, vse od prejšnjega tedna niso zmogli najti sogovornika. Uradna stališča slovenske vlade do TTIP, CETA in TISA so neoprijemljiva in mlačna, na trenutke pa zavajajoča. Trdijo, da se »potrošniške pravice v EU zaradi sporazumov ne bodo spreminjale«, četudi se v krovni evropski potrošniški organizaciji Beuc zadnja leta posvečajo prav svarjenju pred nevarnostmi, na čelu s tem, da bi na evropski trg lahko s harmonizacijo regulativ prišlo 1366 nevarnih kemikalij v kozmetiki, ki so sedaj v EU prepovedane, v ZDA pa dovoljene.
Hkrati vlada odločno poudarja, da si je Slovenija vedno prizadevala za liberalizacijo in čim bolj prosto in odprto trgovino, ki da bosta omogočili trgovanje vsem. Bolj kritično držo do dosedanje liberalizacije v okviru politik EU ima Zvezna delavska zbornica Avstrije, saj je, kot pravi njihova raziskovalka Eva Dessewffy, v nekaterih primerih sedanji način liberalizacije doprinesel k večji revščini in višji brezposelnosti. Podpirajo sodelovanje med ZDA in EU pri ustvarjanju boljše regulacije finančnih trgov in preprečevanju utaj davkov, krepitvi socialnega modela, utemeljenega na demokraciji, človekovih pravicah in blagostanju ter spoštovanju drugih regij sveta. A organizacija z obveznim članstvom za več kot tri milijone avstrijskih delavcev in potrošnikov nima iluzij o TTIP. »Sporazum obljublja, da bo vzpostavil niz inštrumentov, ki bodo služili predvsem deregulaciji trgov v korist velikih multinacionalnih ekonomskih igralcev – in bodo v škodo splošnim družbenim interesom ter demokratičnim postopkom.«
Tudi prof. dr. Jože Mencinger dvomi, da bi lahko TTIP imel za Evropo pozitivne učinke na gospodarsko rast. Svari pred propadom evropskega kmetijstva, ki ne temelji na uporabi gensko spremenjenih organizmov in kjer gre še vedno v veliki meri tudi za družinske kmetije; najnevarnejše pa so tudi zanj nove pravice in zaščite investitorjev prek ISDS. Glede enakopravnosti na trgu, ki naj bi jo zagotavljala liberalizacija in prosti trg, pa opozarja, da »pridemo do tega, da je pomoč Elanu prepovedana državna pomoč, s trikrat večjo subvencijo Revozu oziroma francoskemu Renaultu pa ni nič narobe«.
Vendar je TTIP problematičen še zaradi nečesa drugega, opozori Andrej Gnezda, ki v Sloveniji natančneje spremlja dogajanja okoli TTIP pri organizaciji Umanotera. »Regulatorno sodelovanje, ki naj bi ga TTIP uvedel, bi pomenilo, da bi izbrani predstavniki iz ZDA in EU presojali ter komentirali vsak nov zakon posameznih držav članic ali uredbe EU in ter ocenjevali, ali sledijo ciljem in namenom TTIP ali ne.« Izkušnje iz ZDA kažejo, da taka predhodna posvetovanja še dodatno utrdijo interese kapitala in izrinejo pravice ljudi, okolja in družbe kot celote. Tudi glede nove transparentnosti ima Andrej Gnezda dvome. »Morda lahko zdaj gledamo in prebiramo, kaj nam počnejo in kaj nam bodo delali v prihodnje. Še vedno pa nimamo možnosti soodločati in vplivati na to, o čem se pogajajo.«
Potem ko je komisija zavrnila možnost ljudske iniciative glede TTIP, so organizacije iz vse Evrope vložile pritožbo na sodišče EU. In vseeno začele zbirati podpise proti TTIP in CETA. Trenutno je na strani Stop TTIP! peticijo podpisalo že 1,751.377 ljudi, skoraj dvakrat več, kot je potrebnih podpisov za vložitev evropske ljudske iniciative.
Izgubili bi – zdravo okolje
V četrtek je na Agenciji RS za okolje tekla prva obravnava, ali bo država privolila v nadgradnjo plinske postaje v Petišovcih, kar bi odprlo vrata povečanju črpanja plina in frackingu. Pred stavbo ARSO so se zbrali Prekmurci in pisana skupina ljudi ter aktivistov, ki ne pristajajo, da se začne zloglasni način črpanja nafte in plina uporabljati v Sloveniji. Njihova sporočila so bila jasna: »fracking ubija« in »plina ni mogoče piti«; postopek frackinga se je izkazal za veliko grožnjo vodnim virom. Konec aprila pa se je glede svojih preteklih ocen frackinga pokesala tudi ameriška Geological Survey in potrdila, da je porast potresov v zadnjih sedmih letih v osmih zveznih državah posledica procesov, ki so del frackinga.
Corporate Europe Observatory je sredi aprila objavil poročilo o pripravah komisije na letošnje veliko okoljsko zasedanje v Parizu. Komisija je oblikovala tudi posvetovalno mrežo glede frackinga. Ta je prepovedan v Franciji in Bolgariji, v Luksemburgu in Nemčiji, na Nizozemskem, Škotskem in Češkem pa nanj velja moratorij. V 74-člansko posvetovalno mrežo je komisija imenovala 38 članov, ki predstavljajo ali so finančno povezani z industrijo frackinga, le 5 članov pa predstavlja civilno družbo. Organizacija Friends of the Earth je lani opozorila, da utegne TTIP omejiti tako možnost držav, da nadzirajo izvoz zemeljskega plina, kot pristojnost, da zakonsko urejajo področje pridobivanja plina s frackingom. To se je pokazalo v Quebecu, kjer so leta 2012 uvedli moratorij. Kanadsko podjetje Lone Pine je preko svoje podružnice v ZDA uporabilo ISDS in vložilo 250 milijonov kanadskih dolarjev težko tožbo proti kanadski vladi zaradi izgubljenega načrtovanega dobička.
Vsekakor interesi v svetu trgovinskih in investicijskih sporazumov niso več vezani na nacionalna čustva. Gre le za jasne kapitalske interese proti vsem ostalim.
