Resor evropske komisije za konkurenco je v vse bolj prevladujočem gospodarskem okolju multinacionalk vedno predstavljal izjemno vroč sedež. Predhodnik danske političarke Margrethe Vestager se je denimo vrsto let neuspešno pogajal o izkrivljanju konkurence z Microsoftom, tako mu je zaradi favoriziranja njegovega spletnega brskalnika Internet Explorer slednjič moral naložiti rekordnih 516 milijonov evrov kazni. Zdaj so se na tnalu naslednice Joaquina Almunie zgolj v prvih šestih mesecih njenega mandata znašli kar trije težkokategorni primeri, katerih preiskava posega tako rekoč v vse problematične sfere Evropske unije.
Nobena ovira ni previsoka
Z začeto preiskavo proti Googlu zaradi favoriziranja lastnih storitev pri iskanju na spletu se je zoperstavila tudi vse večjemu vdoru ameriškega giganta v družbeno življenje Evropejcev. Prevladujoč položaj Googla na evropskem trgu je celo večji od njegovega domačega ameriškega trga. Z nastopom proti ruskemu energetskemu gigantu Gazpromu, ki ga obtožuje previsokih cen energentov in preprečevanja pretoka plina med osmimi državami članicami EU, se je podala na spolzek teren geopolitičnih interesov. Po ustavitvi plinovoda Južni tok je evropska komisija s pomočjo komisarke za konkurenco že drugič posegla v vse bolj zapletene odnose med EU in Rusijo. Navsezadnje se Vestagerjeva ukvarja s svojim šefom Jean-Claudom Junckerjem. Preiskuje namreč nečedne dogovore luksemburških oblasti z multinacionalkami za preferenčne davčne dogovore, ki so zaradi davčnih selitev multinacionalk druge države članice oropale milijardnih prihodkov v proračunih.
Če je v resorju za konkurenco ob številnih drugih kvalifikacijah potrebna vsaj ena vrlina – pogum, to Vestagerjeva zagotovo premore. Nekdanji politični tekmeci na Danskem ji te lastnosti nikoli niso oporekali. Sedeminštiridesetletna mati treh otrok velja za odločno političarko. Z danskega političnega parketa je v Bruselj prišla s pomembno lastnostjo političnega delovanja – z zmožnostjo, da prisluhne. Ker so Dansko pogosto vodile manjšinske vlade, je bila ta vrlina med njenimi ministrovanji nujen pogoj političnega preživetja.
Od sadnega kotička do konkurence
Za Vestagerjevo je že strma politična kariera. Njeni začetki segajo v dijaška leta, ko je bila izvoljena v šolski svet, kjer je dosegla svoj prvi uspeh. Šolo ji je namreč s pomočjo drugih dijaških predstavnikov uspelo prepričati, da je v šolski menzi uvedla sadni kotiček. Pohod v profesionalno politiko je začela skromno – kot državna uradnica na finančnem ministrstvu. A kot vplivna članica majhne politične stranke Radikalne levice, sredinsko usmerjene socialno-liberalne politične opcije, ki je vedno znova obveljala za odločujoči jeziček pri oblikovanju levih ali desnih koalicijskih vlad na Danskem, se je hitro vzpenjala po politični lestvici. S petindvajsetimi leti je za štiri leta prevzela vodenje stranke. Večkrat je bila poslanka, prav tako pa je zasedala dva pomembna ministrska resorja. Postala je najmlajša ministrica v zgodovini Danske. Pri devetindvajsetih je prevzela vodenje šolskega ministrstva. Dobro desetletje pozneje pa je pred komisarskim imenovanjem upravljala še finančno in notranje ministrstvo ter zasedala položaj podpredsednice vlade. Geslo političnega delovanja liberalke, ki s svojo stranko sodi v evropsko družino liberalcev ALDE, ponazarja tisto, kar mnogi pri politiki pogrešajo – da je v službi ljudi. »Politika mora omogočiti ljudem svobodne odločitve,« je način svojega delovanja v preteklosti strnila Vestagerjeva.
Na lestvicah priljubljenosti se je med danskimi politiki znašla pogosto celo pred predsednico vlade Helle Thorning - Schmidt, ki so jo med lanskim kadrovskim vrtiljakom za najvplivnejše funkcije v Bruslju omenjali tudi kot morebitno kandidatko za novo predsednico evropskega sveta. Čeprav je Vestagerjeva na Danskem kot finančna ministrica predlagala nepriljubljen ukrep povečanja minimalne starosti za upokojitev s 60 na 65 let, je obveljala za najvplivnejšo političarko v državi. Danci ljubijo svojo kraljevo družino in kraljico Margretho II. A Vestagerjeva je med ljudmi tako priljubljena, da so jo okronali s »kraljevim vzdevkom« Margretha III. Prav ona je snovalcem priljubljene televizijske serije Oblast služila kot navdih za premierko Birgitte Nyborg, glavni lik te skandinavske politične nanizanke. V času njenega zadnjega ministrovanja se ji je pri njenih sestankih in delu v pisarni za dan pridružila glavna igralka, da bi iz prve roke videla, kako poteka profesionalno delo političarke, ki ves čas išče tudi ravnotežje med delom in zasebnim življenjem. Ta izziv ji je poleg mnogih novih profesionalnih ostal tudi po selitvi v Bruselj.
Pisani slončki
Čeprav je tako rekoč čez noč postala ena najmočnejših žensk v Evropi, ki gleda pod prste tako multinacionalkam kot državam, Bruselj zanjo ni neznan teren. Pol leta ga je spoznavala kot stažistka, vrsto let pozneje pa precej intenzivneje še kot finančna ministrica. Sredi začetkov gospodarske krize je namreč med danskim predsedovanjem EU vodila tudi zasedanja finančnih ministrov Ecofin. Takrat naj bi si zaželela bruseljske službe. Domnevno je zelo uživala na zasedanjih, kjer je tudi s pomočjo svojega šarma uspešno usklajevala najrazličnejše interese finančnih ministrov. Ko je Jean-Claude Juncker oznanil, da si želi v svoji komisiji na vplivnih položajih videti čim več žensk, in je iz kadrovskega vrtiljaka izpadla premierka Thorning-Schmidtova, je hitro postalo jasno, da se ji utegne izpolniti velika želja. Za komisarko jo je predlagala kar premierka, ob čemer naj bi si Vestagerjeva sprva želela okoljski resor, a je Juncker magistrici ekonomije podelil precej vplivnejšega za konkurenco.
Že vrsto let je navdušena tviterašica, ki na svojem profilu poleg kratkih političnih sporočil ponuja vpogled v zakulisje svojega profesionalnega in zasebnega življenja. Znana je tudi kot domiselna kvačkarica: s kvačkami in volnenimi klobčiči je prihajala tudi na vladne seje. Medtem ko je poslušala razprave drugih ministrov, je pogosto nakvačkala kakšnega pisanega slončka. Ali ima za ta konjiček čas tudi med sejami evropske komisije, še ni pricurljalo v javnost.
