Da se prestolnica vse pogosteje znajde na vrhu seznama mest, ki jih tujci želijo obiskati, ne ugotavlja zgolj vsak, ki se na sončno popoldne sprehodi od Mesarskega mosta do Špice, kjer lahko prisluhne prepletanju tujih jezikov, od nemščine in italijanščine do japonščine, o vse večjem obisku Ljubljane namreč govorijo tudi podatki javnega zavoda Turizem Ljubljana. Zabeležili so, da je samo v minulem mesecu glavno mesto obiskalo kar 23 odstotkov več turistov kot marca lani. »Po oceni za vse nastanitvene zmogljivosti je bilo marca v Ljubljani 62.933 nočitev,« so sporočili iz javnega zavoda.
Motivi za obisk so prireditve in dogodki
Po besedah direktorice Turizma Ljubljana Petre Stušek podatki niso presenetljivi. »Leto dni smo pripravljali trajnostno naravnano strategijo, ki velja do leta 2020. V strategiji smo predvideli številne ukrepe za nadaljnji razvoj ljubljanskega turizma, poleg ukrepov pa je predvidena tudi rast števila obiskovalcev in nočitev,« pojasnjuje Stuškova, ki razloge za vse večjo priljubljenost prestolnice kot turistične destinacije vidi predvsem v uspešni promociji, prejetih nagradah, kot je na primer Zelena prestolnica Evrope 2016, ki vplivajo na prepoznavnost Ljubljane in Slovenije v svetu, kot tudi intenzivno sodelovanje s tujimi novinarji in vplivnimi blogerji.
»Izrazito narašča število turistov, ki izbirajo krajše zaokrožene mestne oddihe, tako imenovane city breaks. Značilnost tržnega segmenta mestnih turistov je, da obiskujejo mesta za krajši čas, motivi obiska pa so udeležba na kongresih, obiski prireditev in festivalov ter večjih dogodkov,« dodaja direktorica.
Indijci z znanjem o Habsburžanih
Kot pojasnjuje Tine Aćimović, turistični vodnik, ki turiste po glavnem mestu in Sloveniji vodi pod okriljem agencije Roundabout, vodeni ogled prestolnice običajno traja največ dve uri, vse več je gostov iz Južne Koreje, a ti Ljubljano pogosto izpuščajo, Hongkonga, Singapurja: »Vedno več je skupin, ki štejejo največ osem članov. Zanimanje je res veliko, in če se bo trenutni trend nadaljeval, bo s turističnega vidika to leto presežkov.«
Opaža, da predvsem turisti, ki se za obisk odločijo v času glavne turistične sezone, o Ljubljani in tudi Sloveniji vedo zelo malo, medtem ko nekateri, ki pridejo zunaj glavne poletne sezone, s svojim predznanjem presenetijo. »Predvsem Indijci se o krajih dobro pozanimajo. Zgodilo se je, da je eden izmed njih celo vedel, kdo so Habsburžani,« pripoveduje sogovornik in dodaja, da se veliko vprašanj navezuje tudi na zgodovino v času Jugoslavije in njen razpad, zanimanje prav tako vzbujajo zmaji na zmajskem mostu, kot presenetljivo in zanimivo ocenjujejo odločitev, da na glavnem trgu stoji kip pesnika in ne vojskovodje, politika ali kralja.
»Čeprav je bil z zaprtjem mestnega središča za promet narejen velik korak in se Ljubljana vse bolj razvija kot kulinarična destinacija, pa vsega potenciala, predvsem zunaj mej glavnega mesta, ne znamo izkoristiti. Turisti obiščejo Ljubljano, Bled in Postojno, včasih še fotografirajo lipicance in morda obiščejo Piran. To so destinacije, ki jih predhodno poznajo, medtem ko je premalo poudarka na naših posebnostih kot sta na primer najstarejša vinska trta v Mariboru in slovenski biser Soča. Pogosto mi priznajo, da bi ostali več časa, če bi že prej vedeli, kako je tukaj lepo,« je ob tem kritičen Aćimović.
V hotelih bolj, v hostlih manj zadovoljni
Čeprav bi si morali sodeč po statistiki meti roke ljubljanski ponudniki turističnih nastanitev, pa predvsem v hostlih pravijo, da se »turistični naval«, ki ga beležijo v Turizmu Ljubljana, pri nočitvah (še) ne občuti tako močno. »Februarja je bila zasedenost solidna, z marcem pa nismo zadovoljni, saj je bilo pri nas nastanjenih le nekaj skupin, individualnih gostov pa zelo malo,« pojasnjuje vodja hostla Tresor Nina Petruna Babarović. Pričakuje, da bo v Tresorju vrhunec turistične sezone julija in avgusta.
Kot enega od možnih razlogov, da se višji odstotek turistov v minulem mesecu ne odraža tudi na višji zasedenosti postelj, Petruna-Babarovićeva navaja po njenem mnenju nelojalno konkurenco spletnega ponudnika Airbnb, kjer člani turistom po nizkih cenah v najem ponujajo svoja stanovanja ali sobe. Trenutno lahko turist, ki bi v Ljubljani želel čez prvomajske praznike bivati prek Airbnb, izbira med več kot 300 zadetki, na voljo so tako sobe v stanovanju gostitelja kot tudi najem celotnega stanovanja. Na spletni strani kot povprečno ceno nočitve v Ljubljani navajajo znesek 65 evrov, a se cene za najem sobe začnejo že pri devetih evrih, le dve minuti hoje od starega mestnega jedra pa lahko par v enosobnem stanovanju biva tudi za 31 evrov na noč.
Bolj zadovoljni so v hotelih. »Zasedenost hotela je dobra, okoli petdesetodstotna, konec meseca bo zasedenih devetdeset odstotkov sob,« pove Mojca Dežman s prodajnega oddelka v Hotelu Park. Na podlagi trenutnih rezervacij, še dodaja, se bodo gostje v hotelu zadržali od dve do tri noči, medtem ko organizirane skupine običajno ostanejo le eno ali dve noči. Tudi v Hotelu Nox pravijo, da je gostov več kot lani. »S povpraševanjem smo zadovoljni. V primerjavi z lani je letos gostov več, aprila je zasedenost skoraj 95-odstotna,« je pritrdil direktor hotela Rudi Gubenšek.
Letos prodali več turističnih kartic
Vodja Tresorja medtem poudarja, da gostje v hostlu v povprečju ostanejo eno noč, v mestu pa se običajno zadržijo dan in pol. Tudi Španki Sara in Isabella, ki sta ravno zagrizli v klanec grajskega griča, sta priznali, da sta v Ljubljano prispeli včeraj, jutri pa ju bo pot že vodila do Postojnske jame in naprej na obalo sosednje Hrvaške. »Dva dni je povsem dovolj za vse znamenitosti, sploh če nisi ravno ljubitelj muzejev in se raje sprehajaš,« sta se strinjali.
»Turisti radi obiščejo Ljubljano, na tem področju je bilo storjenega že veliko. Je pa res, da si tudi hotelirji želimo, da bi gostje pri nas ostali dlje kot dve noči, kar je v Noxu letno povprečje. Morda bi morali povečati prepoznavnost drugih krajev, saj za nekatere znamenitosti gostje izvejo šele v Ljubljani, tako da za njihov ogled praviloma nimajo več časa,« razmišlja Gubenšek.
V Turizmu Ljubljana si sicer že nekaj časa prizadevajo, da bi se povprečna doba bivanja, tuji turisti se v prestolnici povprečno zadržijo nekaj manj kot dve noči in tri dni, podaljšala, zato jih veseli, da se je povečala prodaja turistične kartice Ljubljana za 48 in 72 ur. V prvih treh mesecih letošnjega leta je namreč skupna prodaja večja za 57 odstotkov. »To je v skladu z našimi prizadevanji, da gosta v Ljubljani zadržimo dlje. Prav tako ponujamo vsakodnevne izlete po Sloveniji in po Osrednjeslovenski regiji, saj se zavedamo, da če bomo gosta poslali po doživetja tudi iz Ljubljane, ga bomo v Ljubljani zadržali dlje,« je nekatere izmed ukrepov navedla Stuškova.
