»Osnovna želja Atletske zveze Slovenije je, da svojim športnikom zagotovi boljše razmere. Nikoli se nismo spogledovali z velikimi infrastrukturnimi projekti, temveč s cenovno ustreznimi rešitvami. Zato nas je pritegnil projekt pokritja velodroma,« je bistvo novega projekta pokritja velodroma v Češči vasi opisal predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor Benčina.
Novoizvoljeni član sveta Evropske atletske organizacije (EAA) je v zadnjih mesecih večkrat javno dejal, da si bo v svoji drugi polovici štiriletnega mandata prvega moža slovenske atletike prizadeval za izgradnjo infrastrukture. Slovenska atletika si jo nedvomno zasluži, saj je v preteklosti z mednarodnimi uspehi v globalnem okolju večkrat skrbela za promocijo države. Ob tem, da nikoli ni imela atletske dvorane, tako da državna prvenstva v krožnih tekih redno potekajo v tujih dvoranah.
Namesto dvorane membranski šotor
»V preteklosti je bil projekt dvorane v Češči vasi ovrednoten na osem do devet milijonov evrov. Ker gre za visoke denarne vložke in v obdobju, v katerem živimo, nerealne, smo predlagali, da bi namesto dvorane postavili membranski šotor. Z njim bi projekt pocenili za štiri- do petkrat, saj je po novem ocenjen na milijon evrov in pol. Treba je vedeti, da je v Novem mestu že veliko narejenega. Postavljen je velodrom, ob njem so manjše tribune, pod njimi pisarne. Vse skupaj bi morali prekriti z balonom ter ob velodromu narediti 200-metrski atletski dvoranski krog, v sredini pa bi bile sprinterske steze. Pokrit objekt bi bil velik 5500 kvadratnih metrov,« pojasnjuje Benčina, ki je dobil dodatni zagon, ko je slišal, da bodo na športnem ministrstvu evropska sredstva, ki so bila namenjena skakalnicam v Ljubnem ob Savinji, vrnjena evropskemu naslovniku. Ker ima propadajoči objekt v Novem mestu vsa potrebna dovoljenja, se je Benčina pozanimal, ali obstaja kakšna možnost, da bi 680.000 evrov ob predložitvi ustrezne dokumentacije prišlo na račun projekta v Češči vasi. Dobil je pritrdilen odgovor, z opombo, da je treba izkoristiti vsak dan do konca letošnjega koledarskega leta. Benčina in številni drugi vplivni akterji v zgodbi so zavihali rokave.
Največji delež dobro zastavljenega projekta bi krila omenjena evropska sredstva, in sicer v višini 680.000 evrov. Okrog pol milijona evrov naj bi po pričevanju govornikov prispevala lokalna skupnost, po 100.000 evrov naj bi plačali glavni vpleteni panožni zvezi v tej zgodbi, in sicer atletska in kolesarska. Ker je Slovenija v preteklih dneh gostila volilni kongres EAA, na katerem je bilo nekaj uglednih gostov, Benčina verjame, da bi kakšen evro lahko končal v infrastrukturnem projektu tudi iz naslova mednarodnih športnih organizacij, predvsem atletske in Mednarodnega olimpijskega komiteja. Besedo, da se bo potrudil po najboljših močeh, je Benčini zastavil nekdanji atletski as Sergej Bubka, ki si je na delovnem obisku v Sloveniji ogledal obstoječi velodrom.
Boštjan Grobler: Gre za minimalne potrebe in realne številke
Dvorana v Novem mestu bi po zasnovi v prvi vrsti služila trenažnemu procesu in ne organizacijam večjih prvenstev, za kar naj niti ne bi bili ustvarjeni pogoji. Benčina poudarja, da si glavni akterji zgodbe želijo, da bi se projekt v Novem mestu imenoval zimski pripravljalni olimpijski center za letne športe. »Na Olimpijskem komiteju Slovenije nimamo nič proti, da bi omenjeni objekt dobil naziv olimpijski center. Obstaja jasen pravilnik za pridobitev takšnega naziva. Pogoji so kar zahtevni,« pravi generalni sekretar OKS Edvard Kolar, ki poudarja, da je interes največje športne institucije, da bi imela vsaka olimpijska panoga svoj olimpijski center. »Že nekaj športnih panog v Sloveniji je našlo svoje mesto. Upam, da bo novomeški projekt dobro zastavljen in predvsem uresničen, da bo imelo še več panog dobre pogoje za delo,« je končal Kolar.
Na lokalni ravni je za projekt v Češči vasi zadolžen Boštjan Grobler, podžupan Novega mesta. »S koordiniranim širšim odborom, v katerem so predstavnik atletov, kolesarjev in predstavnik našega kluba za šport, smo imeli prvi sestanek. Lokalni krog mora jasno definirati, kaj pričakuje od projekta. Za našo občino je projekt izredno zanimiv, saj so predvidena sredstva bistveno nižja od prvotnih načrtov. Če se bo projekt uresničil, si bomo prizadevali, da bo izpeljan kakovostno,« pravi Grobler, ki ga kot vse druge glavne akterje v zgodbi predvsem zanima, ali bo projekt zaživel. Po Groblerjevih besedah je proračun Češče vasi za 20 odstotkov višji od milijona in pol evrov, saj pravi, da pri znesku venomer šteje davek na dodano vrednost. »Menim, da vsi izhajamo iz minimalnih potreb in realnih številk. Dejstvo je, da bo občina po najboljših močeh finančno pomagala pri projektu, o natančnih številkah pa ne morem govoriti. Zelo se bomo angažirali, da najdemo čim več sovlagateljev, s katerimi bi lahko izpeljali projekt, hkrati pa si bomo prizadevali, da bi v zgodbi čim bolj pomagali lokalnemu prebivalstvu,« zatrjuje Grobler.
Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm si želi končanje projekta kot Sahara vode. Dolgoletno opazovanje propadajočega velodroma je bilo mučno. Grm je uporabil prispodobo, da je tako, kot bi se s ferrarijem lahko vozili le po mestu. »Pred dvema letoma smo začeli sodelovati z Evropsko kolesarsko zvezo. Delno smo obnovili progo in pridobili nekaj koles za velodrom. Z vsemi močmi si bomo prizadevali, da bomo projekt velodroma izpeljali do konca. Zato smo seveda pripravljeni plačati 100.000 evrov, saj v športu veljajo enaka pravilo kot v poslu. Če želiš kaj imeti, moraš kaj tudi dati,« pravi Tomaž Grm, ki poudarja, da je dirkanje na velodromu zelo pomembna olimpijska disciplina, pri kateri se vsaka štiri leta podeljuje deset kompletov odličij (po pet za moške in pet za ženske). Predsednik KZS pravi, da bi z uporabo velodroma zelo veliko pridobili tudi rekreativni kolesarji, saj bi lahko na njem trenirali v zimskih mesecih ter skrbeli, da bi bil objekt ves čas v uporabi.
Tako atleti kot kolesarji soglasno poudarjajo še eno veliko prednost lokacije v Novem mestu. Bližino Zagreba in posledično precej večjo zasedenost dvorane. »Najbližji velodrom imamo na Dunaju. Verjamem, da bi bil lahko v Novem mestu nekakšen balkanski velodromski center,« je prepričan Grm, ki sklene svoje misli z naslednjimi besedami: »Dolgo se že vleče vse skupaj. Ta projekt preprosto moramo izpeljati do konca leta. Sicer bo v Češči vasi stal velik spomenik.«
Evropska sredstva porabljena za drug projekt
Projekt je nedvomno vrhunsko zasnovan, z izgradnjo membranskega šotora v Češči vasi pa bi lahko imel veliko korist slovenski šport. Ima pa precejšnjo lepotno napako, ki zna roke znova premakniti za nedoločen čas. Evropska sredstva namreč ne skačejo z enega naslova na drugega. So sredstva, ki so namenjena določenemu projektu, kot so bila v tem primeru skakalnemu centru v Ljubnem ob Savinji. Odgovor s športnega ministrstva pa dokazuje, da sicer vplivni slovenski športni in lokalni funkcionarji živijo v sanjah, saj so predvidena sredstva za Češčo vas že našla nove prejemnike. »Sredstva, ki so ostala neizkoriščena od projekta Skakalni center Savina, so se že prerazporedila za javni poziv za visokošolske naložbe, saj izpeljava novega razpisa za športno infrastrukturo ni bila več mogoča (sredstva morajo namreč biti porabljena v letu 2015). MO NM (Mestna občina Novo mesto, op. p.) je imela možnost prijave še na dodatnih treh razpisih, pa tega ni storila,« so odgovorili s pristojnega ministrstva ter v zadnjem sporočilu zapisali: »Na razpis v letu 2014 je MO NM prijavila projekt Vzhodna tribuna Portoval, s katerim pa jim na razpisu ni uspelo, ker zaradi neurejenega lastništva ni bilo mogoče pravočasno pridobiti gradbenega dovoljenja.«
Naši viri pravijo drugače, da bi bilo s ponovnim razpisom mogoče ustreči želji po projektu v Češči vasi, ki ga predstavljamo. V tem primeru bi morala pokazati voljo in znanje vršilec dolžnosti direktorja na direktoratu za šport Darko Repenšek ter športni minister. Funkcijo slednjega zaradi dveh ekspresnih odhodov ministric opravlja predsednik vlade Miro Cerar.
