Čeprav v Slovenskih železnicah (SŽ) vedno znova poudarjajo, kako se njihovo poslovanje izboljšuje, zaradi česar so se lani odločili tudi za dvig plač, je družbi na pomoč znova priskočila država.
Ta bo namreč v SŽ vplačala dobrih 110 milijonov evrov kapitala. Zeleno luč za to je vlada nameravala prižgati že na četrtkovi seji, a je nato sklep, ki sta ga predlagali ministrstvi za finance in infrastrukturo (vodita ju Dušan Mramor in Peter Gašperšič), umaknila z dnevnega reda. Razlog: priprava dodatnih razlag, zakaj dokapitalizacija ne pomeni tudi državne pomoči. Kot smo izvedeli, bodo na vladi pri utemeljitvi vplačila kapitala navedli, da gre zgolj za povračilo obveznosti, ki da jih država železnicam dolguje zaradi opravljenih obveznih javnih gospodarskih služb.
Vse državne pomoči SŽ
V SŽ bodo z denarjem dokončno poplačali posojila, ki so jih leta 2004 najeli za nakup Siemensovih elektromotornih vlakov, zapadejo pa v prihodnjih tednih. Že pri lanskem vračilu prvega dela posojila, najetega pri Evropski družbi za financiranje nakupa železniških vozil (Eurofima), je SŽ pomagala država. Od 18 milijonov evrov, ki so jih aprila lani vrnile SŽ, jim je nakazala 13 milijonov evrov. Pri tem je šlo uradno za poplačevanje dobrih 134 milijonov evrov vredne terjatve, ki jo je država železnicam priznala leta 2011, s čimer je družbo rešila pred insolventnostjo. Preostanek zapadlega dela posojil, ki jih je Eurofima odprodala komercialnim bankam, so v SŽ lani reprogramirali za leto dni, že takrat pa je bilo jasno, da jih na železnicah brez pomoči države ne bodo mogli poplačati.
»Nikakor ne gre za državno pomoč, ampak zgolj plačilo tistih storitev, ki jih je država naročila pri SŽ, mi pa smo jih opravili,« je najnovejšo dokapitalizacijo, že drugo v štirih letih, komentiral generalni direktor SŽ Dušan Mes.
Skupaj z novim plačilom se bo močno izboljšal tudi finančni položaj SŽ. Osnovni kapital bo zdaj presegel 205 milijonov evrov. Skupni finančni dolg SŽ pa naj bi konec letošnjega znašal le še okoli 120 milijonov evrov. Pri tem ne gre prezreti, da je imela že lani pri vračilu dela železničarskih dolgov pomembno vlogo tudi država. Del prej omenjene 134-milijonske terjatve do nje (okoli 47 milijonov evrov) so namreč v SŽ že lani s štiriodstotnim diskontom prodali bankam, s čimer niso zgolj zmanjšali svoje zadolženosti, ampak so se lažje dogovorili tudi za reprogramiranje drugih posojil.
Bodo v SŽ obvladali stroške dela?
Skupina SŽ je lani ustvarila 557 milijonov evrov prihodkov, kar je približno desetina več kot v letu 2013, in slabih 15 milijonov evrov čistega dobička, ki je od načrtov nižji zaradi škode, nastale zaradi žledoloma. Natanko toliko bodo sicer SŽ letos stale odpravnine, ki jih bodo izplačali (nekdanjim) zaposlenim. Tem po dogovoru, ki ga je poslovodstvo SŽ sklenilo s sindikati, pripada – odvisno od višine zneska – dvanajst njihovih »najboljših« plač ali dvanajst povprečnih plač v državi. V SŽ poudarjajo, da gre dejansko za varčevanje, saj bodo zaradi manjšega števila zaposlenih padli stroški dela. A čeprav so SŽ sredi finančne in kadrovske sanacije, v poslovnem sistemu ne varčujejo pri stroških dela za zaposlene, ki bodo ostali v SŽ. Že v začetku lanskega leta so jim najprej dvignili plače, pri čemer so v SŽ utemeljili, da gre zgolj za njihovo vrnitev na predkrizno raven. Novembra pa so se delu zaposlenih odločili tudi izplačati nagrado v višini enkratnega dela plače, kar je SŽ stalo 3,5 milijona evrov. Hkrati so dvignili tudi premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in se s sindikati dogovorili o usklajevanju plač z rastjo cen življenjskih stroškov v višini od 85 do 100 odstotkov vsakih šest mesecev.
Državno poplačilo terjatev za nakup elektromotornih potniških vlakov sicer skoraj sovpada z Dnevnikovim nedavnim razkritjem, da je nemški Siemens ob dobavi teh vozil plačal okoli 1,5 milijona evrov provizije. Ta denar je Siemens v dveh obrokih nakazal na račun v Avstriji, ki je bil v lasti britanskega podjetja London United Business System. Njegov ustanovitelj je širši javnosti neznani poslovnež Malik Hadžialjević, ki je prek istega računa posloval tudi s SCT Ivana Zidarja. Velika večina plačanega denarja je končala v gotovini, kar je po naših podatkih že leta 2008 opazil tudi urad za preprečevanje pranja denarja, ki je o tem pripravil tudi poročilo za tožilstvo. V SŽ so že pred časom pojasnili, da »so dokumentacijo o poslu predali pristojnim organom«.
