Prva celostna raziskava lobiranja v 19 državah članicah EU in evropskih institucijah je Slovenijo presenetljivo uvrstila na prvo mesto. Vid Doria, generalni sekretar društva Integriteta, slovenskega predstavnika Transparency International, je pojasnil, da se je na to mesto uspela uvrstiti predvsem zaradi sprejetega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja to področje. »Slovenija je unikum v Evropi glede tega, kdo mora sporočati lobistične stike. Javni uslužbenci oziroma lobiranci morajo v treh dneh od lobističnih stikov poročati o vsakem tovrstnem dogodku. Slovenija ima s tem priložnost, da kreira dobro prakso pri lobiranju,« je razložil Doria.
Sive cone lobiranja ne morejo določiti
Toda slovenska zakonodaja in njeno uresničevanje kljub temu ne predstavljata idealnega stanja. Zgolj sedem držav v EU premore predpise o lobistični dejavnosti, vendar v Transparency International ugotavljajo, da so vse močno pomanjkljive. S slovensko zakonodajo niso zadovoljni niti v Združenju lobistov Slovenije, kamor se lahko društveno povezujejo profesionalni lobisti, vendar članstvo in sprejemanje njihovega etičnega kodeksa ni obvezno za opravljanje lobistične dejavnosti. Zaradi visoke ocene, ki jo je pri preverjanju lobističnih dejavnosti po Evropi dosegla Slovenija, v združenju lobistov ne praznujejo, ocenjuje generalni sekretar združenja in profesionalni lobist Simon Dreven.
Od leta 2010 morajo javni uslužbenci komisiji za preprečevanje korupcije poročati o vsakem lobističnem stiku ali nedovoljenem poskusu lobiranja. Zgolj letos je bilo prijavljenih 219 lobističnih stikov, večinoma v državnem zboru in na posameznih ministrstvih. Svoje stike v preteklem letu morajo do konca januarja prav tako posredovati lobisti, a zgolj registrirani. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja lobistično dejavnost pri nas, k temu namreč ne obvezuje neprofesionalnih lobistov in organizacij civilne družbe. Kako velika »siva cona« obstaja zaradi neprijavljenih lobističnih stikov, lahko v Združenju lobistov Slovenije in Transparency International zgolj ugibajo.
Redki prijavljeni stiki za privatizacijo
Doria je pojasnil, da so med pripravljanjem nacionalnega poročila od številnih intervjuvancev dobili zagotovila, da prijavljeno lobiranje predstavlja le del vseh lobističnih aktivnosti. V štirih letih so se tako denimo uradno zgodili le trije (zabeleženi) lobistični stiki na občinah. »Če to predstavlja realno stanje, smo lahko zaskrbljeni. Vprašati se namreč moramo, ali želimo kot državljani voliti nekoga, ki se ne posvetuje z deležniki ali lobisti,« je dejal Doria in opozoril, da je etično lobiranje celo zaželena praksa v postopku sprejemanja odločitev. Velika siva cona obstaja tudi med neprijavljenimi stiki poslancev z ministri lastne stranke in organizacijami civilne družbe, je dodal Dreven.
Še bolj vpadljiv je podatek, da ob tako obsežni privatizaciji, kot jo je zagnala Slovenija, sploh ni prijavljenih lobističnih stikov, povezanih z nakupom slovenskih podjetij. »Ne obstaja noben prijavljen stik profesionalnega lobista za nakup slovenskih podjetij. To ne odraža realnega stanja,« je ocenil Doria. V oči bode tudi dejstvo, da med uradnimi lobisti sploh ni odvetniških pisarn, ki so pogosto posredniki in tako soudeleženci v postopkih privatizacije. V vzpostavljenem registru lobistov na KPK je trenutno registriranih 63 oseb. V Transparency International Slovenija in Združenju lobistov se zavzemajo za uvedbo obveznega registra vseh lobistov. Vanj naj bi vključili tudi civilnodružbene organizacije in sindikate.
Čeprav bodo zakonska določila s področja lobiranja vnovič odprli z novelo zakona o integriteti in korupciji, v združenju lobistov želijo poseben zakon. Omenjanje lobiranja v zgolj enem poglavju obstoječega zakona je namreč tej dejavnosti poleg slabe ureditve dodalo tudi negativen predznak. »Profesionalno lobiranje je stigmatizirano kot nekaj slabega,« je ocenil Dreven.
