Društvo slovenskih pisateljev (DSP) že dobro desetletje razdeljuje štipendije iz naslova knjižničnega nadomestila; v tem času je razdelilo štipendije v skupni vsoti 2,2 milijona evrov. Gre za sredstva, ki jih država zagotavlja avtorjem v zameno za dajanje njihovih gradiv v brezplačno knjižnično izposojo: del tega denarja prejmejo neposredno tisti slovenski avtorji, ki beležijo največ izposoj v knjižnicah, medtem ko preostali del v obliki štipendij razdelijo stanovska društva, poleg DSP še društva s področij književnega prevajanja, likovne umetnosti, glasbe in filma. Prek posebnega razpisa sredstva društvom razdeli Javna agencija za knjigo (JAK), daleč največ prav pisateljskemu, ki je tako lani razpolagalo s 168.000 evri. Od razdeljevanja teh sredstev nimajo koristi le pisatelji, pač pa tudi društvo, ki je lani za izvedbo razpisa zadržalo 20.000 evrov. Letošnji razpis je v pripravi.
Pravil ni mogoče izpodbijati
Četudi gre za javna sredstva, kaže, da se ta razdeljujejo v precejšnji formalnopravni megli, na kar je pred časom opozoril pisatelj Peter Rezman, ki je z društvom tudi sprožil upravni spor. Za štipendijo je kljub prejemu nagrade fabula za najboljšo zbirko kratkih zgodb neuspešno kandidiral dvakrat, v letih 2011 in 2014. V prvem primeru je od društva prejel natančno razčlenjen in pojasnjen sklep, na katerega se ni pritožil. Lani pa je v odgovor na svojo prijavo prejel le skop sklep, iz katerega ni mogel razbrati niti, kje in v kolikšnem roku naj sproži spor, če se z odločitvijo ne strinja.
Društvo namreč štipendij ne razdeljuje po načelih zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pač pa po svojih pravilih, torej svojem temeljnem aktu in pravilnikih, izpeljanih iz njega. Deloma je problem v tem, da se morajo vsi upravičenci do štipendij ravnati po internih aktih društva, četudi sploh niso njegovi člani. Problem pa je predvsem to, da ti interni pravilniki niso javno objavljeni, kot to velja za zakone ter podzakonske predpise, namenjene za izvajanje javnopravnih zadev v splošnem interesu: niso namreč objavljeni takoj po sprejemu v uradnem listu, pač pa šele, ko je objavljen razpis. Težava nastopi, ko se želi zavrnjeni kandidat pritožiti. Po načelih javnih razpisov je namreč treba nezakonite predpise, ki urejajo razpise, izpodbijati takoj, ko stopijo v veljavo, ne šele po tem, ko se prijavitelj morda neuspešno prijavi na razpis. Kasnejše sklicevanje na nezakonitost predpisa je brezpredmetno, saj se šteje, da se prijavitelj s prijavo na razpis strinja s pogoji.
Znanstveniki v kafkovskem gradu
Ker društvo ne dela po omenjenem zakonu, lahko prihaja do takšnih kafkovskih situacij, ko avtorjevo pritožbo čez društvene postopke rešujejo – literarni znanstveniki. Iz teh je namreč sestavljen organ društva, ki je zadolžen in kvalificiran za strokovno oceno literarne kvalitete prijaviteljev na razpisu. Ta organ torej vodi postopek ocenjevanja in dodelitve štipendij pa tudi pritožb, četudi za izvajanje upravnih postopkov ni usposobljen. »Jasno je, da se ta absurd v vsej svoji kafkovski dimenziji razkrije šele v pritožbenem postopku, a tako je naravnan zato, da je mogoče štipendije deliti drugače, kot je predvideno z zakonom – in sicer tako, da ne služijo načelu podpiranja manj znanih kvalitetnih avtorjev, temveč gre za formalno predelano obliko rente zaslužnim slovenskim literarnim umetnikom, kar zdaj štipendije dejansko so,« meni Rezman.
Po pojasnilo smo se obrnili na pisateljsko društvo, kjer pojasnjujejo, da se po ZUP ne ravnajo, ker nimajo javnega pooblastila, ne glede na to, da gre za javna sredstva. Namesto tega se ravnajo po določilih veljavnega krovnega področnega zakona, ki nadrobno opredeljuje postopke izvedbe javnega razpisa na področju kulture. »ZUP velja le v primerih, ko področni zakon ne opredeljuje zadevnih postopkov,« pravi Saša Jovanović iz društva. Odgovor terja pojasnilo, da je ta zakon edini razpoložljivi »aparat«, ki posamezniku v upravnem postopku zagotavlja, da lahko izpodbija nepravilne odločitve oziroma se učinkovito brani pred birokracijo, medtem ko je omenjeni krovni zakon v tem smislu neke vrste obvod, saj določa mnogo ohlapnejša pravila razpisov.
Tanka meja štipendije in rente
Infografika ob prispevku razkriva veliko količino večkrat pridobljenih štipendij, kar seveda sugerira neke vrste paralelno socialno oziroma rentniško podporo posameznim avtorjem. Doslej si je 426 štipendij različnih višin razdelilo 121 avtorjev, saj večji del prejemnikov štipendijo prejme večkrat, vse do 40. mesta lahko najdemo take, ki so jo v desetih letih prejeli po sedemkrat. Zanimivo je tudi, da tisti, ki jo prejmejo le enkrat ali dvakrat, praviloma prejmejo eno od obeh manjših štipendij.
Če pogledamo konkretna imena, že ob prvem na lestvici, Feriju Lainščku, naletimo na zanimivo okoliščino. Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila v 10. členu določa, da se z delovnimi štipendijami prednostno podpira tiste avtorje, ki nimajo pravice do denarnih prispevkov iz naslova knjižničnega nadomestila oziroma so iz tega naslova deležni le manjših izplačil, a pomembno prispevajo k razvoju slovenske kulture. Toda seznam prejemnikov najvišjih nadomestil iz naslova izposoje razkriva, da tudi tam najdemo Lainščka v sami »špici«, v zadnjih letih okoli 10. mesta. Na društvu menijo, da je stanje, ko črpa iz obeh virov, povsem legalno, saj pravilnik ne določa, kaj je »manjše izplačilo«. Lainščka denimo imajo za dopustno izjemo, saj ni le izjemno bran, pač pa izkazuje tudi »pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture«.
Izvirnost zamisli je nebistvena
Seznam prejemnikov nekoliko pojasni način točkovanja, ki je prilagojen nagrajevanju preteklega dela. Peter Rezman je prepričan, da je točkovnik spisan premišljeno in namenoma tako, da imajo nekateri neprestano prednost pred drugimi zaradi svojih preteklih dosežkov. Po aktualnem točkovniku se vsebinski koncept vloge, torej projekt, s katerim prijavitelji konkurirajo na razpisu, ovrednoti z manj kot desetimi odstotki skupne ocene, medtem ko so vsi drugi po mnenju Rezmana »gibljivi kriteriji«, ki jih je mogoče poljubno tolmačiti. 60 odstotkov ocene kandidat pridobi po kriterijih minulih dosežkov in vrhunskosti. To je nadvse zanimiva sestava točkovnika, če vemo, da je namen štipendij »spodbujati ustvarjalnost posameznikov«, torej njihove bodoče stvaritve, ne pa nagrajevanje preteklega dela.
Rezman denimo predlaga, da se problem reši tako: »Resno naj se pristopi k sistemskemu urejanju rente za zaslužne ustvarjalce, da se tem ne bo treba vsako leto poniževati in se s svojimi fiktivnimi projekti vedno znova pretvarjati in se navidezno kosati z aktualno aktivnimi ustvarjalci.« Kaj pravi na kritike društvo? Brani se z napadom. V pogovoru s predstavnikom društva, ki nas je poklical, ko smo društvo zaprosili za celovit nabor podatkov, smo izvedeli, da kritike društvenih praks smatrajo za zavistneže, ki so dobitnikom štipendij »enostavno fovš«. Društvo tako očitno nima težav le z zagotavljanjem ustreznega pravnega varstva svojim kolegom, pač pa jim skozi osebne diskreditacije odreka tudi legitimnost kritiziranja.
Prejemniki štipendij Društva slovenskih pisateljev
Društvo slovenskih pisateljev
podatki
nižja delovna
izobraževalna
delovna
raziskovalna
skupna
vrednost
štipendij
skupno
število
štipendij
prejemnik
Feri Lainšček
1.
8
52.666,01 €
Dušan Čater
2.
8
51.981,66 €
Miklavž Komelj
3.
8
51.483,95 €
Peter Semolič
4.
8
50.982,59 €
Aleš Šteger
5.
8
50.648,53 €
Uroš Zupan
6.
8
49.666,94 €
Evald Flisar
7.
6
49.123,06 €
Vlado Žabot
8.
7
48.014,61 €
Milan Jesih
9.
6
47.833,51 €
Maja Vidmar
10.
7
45.200,01 €
Meta Kušar
11.
7
44.223,83 €
Jurij Hudolin
12.
8
43.103,13 €
Josip Osti
13.
8
42.666,01 €
Milan Kleč
14.
7
42.208,16 €
Mate Dolenc
15.
8
42.166,01 €
Primož Čučnik
16.
6
37.245,46 €
Janja Vidmar
17.
6
36.700,01 €
Lucija Stupica
18.
6
36.195,78 €
Iztok Osojnik
19.
5
35.500 €
Andrej Morovič
20.
5
34.215,69 €
Franjo Frančič
21.
6
34.068,46 €
Dim Zupan
22.
5
33.367 €
Goran Gluvić
23.
5
32.338,16 €
Klemen Pisk
24.
7
32.137,13 €
Miha Mazzini
25.
8
30.725,66 €
Irena Svetek
26.
7
30.182,53 €
Stanka Hrastelj
27.
5
29.217,98 €
Matjaž Pikalo
28.
5
28.750,61 €
Andrej Blatnik
29.
7
28.720,45 €
Jani Virk
30.
6
28.404,93 €
Mojca Kumerdej
31.
7
26.668,3 €
Mitja Čander
32.
5
26.648,53 €
Esad Babačić
33.
5
26.222,9 €
Peter Mlakar
34.
7
24.316,45 €
Nataša Kramberger
35.
4
24.306,45 €
Nina Kokelj
36.
5
24.182,53 €
Gabriela Babnik
37.
4
24.000,93 €
Dušan Šarotar
38.
7
23.627,18 €
Bina Štampe Žmavc
39.
3
23.305,09 €
Matevž Kos
40.
5
23.270,13 €
Andrej Skubic
41.
4
23.222,9 €
Aleš Čar
42.
4
22.666,01 €
Emil Filipčič
43.
3
21.804,16 €
Urban Vovk
44.
3
21.404 €
Jure Jakob
45.
4
21.194,85 €
Suzana Tratnik
46.
2
20.804,16 €
Slavko Pregl
47.
3
19.522,14 €
Vesna Lemaić
48.
3
19.500 €
Franček Rudolf
49.
7
19.401,05 €
Barbara Pogačnik
50.
3
19.000,93 €
Marko Kravos
51.
4
18.911,53 €
Alja Adam
52.
3
18.500,93 €
Bojan Meserko
53.
5
18.270,13 €
Aleš Debeljak
54.
2
15.904 €
Breda Smolnikar
55.
4
15.861,85 €
Lev Detela
56.
5
15.000 €
Jasna Vombek
57.
4
13.954,6 €
Ana Pepelnik
58.
2
13.806,45 €
Andrej Hočevar
59.
4
13.457,85 €
Nejc Gazvoda
60.
2
12.818,9 €
Zoran Hočevar
61.
2
12.804,16 €
Barbara Korun
62.
3
12.500,93 €
Dušan Jovanović
63.
3
11.534 €
Veno Taufer
64.
2
11.500 €
Milan Dekleva
65.
1
11.000 €
Lidija Dimkovska
66.
1
11.000 €
Vinko Möderndorfer
67.
1
11.000 €
Goran Vojnović
68.
1
11.000 €
Ervin Fritz
69.
3
10.957,85 €
Vladimir Štefanec
70.
4
10.912,45 €
Simon Hernaus
71.
3
10.911,53 €
Robert Simonišek
72.
3
10.454,6 €
Gorazd Trušnovec
73.
3
10.412,45 €
Rade Krstić
74.
2
9.815,53 €
Uroš Kalčič
75.
1
9.804,16 €
Vida Mokrin Pauer
76.
1
9.804,16 €
Brina Svit
77.
1
9.804,16 €
Matjaž Briški
78.
2
9.307,38 €
Ivana Komel
79.
3
9.034 €
Veronika Simoniti
80.
3
9.034 €
Cvetka Bevc
81.
3
9.000 €
Brane Mozetič
82.
1
9.000 €
Tomaž Šalamun
83.
1
9.000 €
Veronika Dintinjana
84.
1
8.500 €
Primož Suhodolčan
85.
3
8.488,6 €
Ivan Dobnik
86.
3
8.457,85 €
Mirjana Likar Bajželj
87.
2
8.000 €
Marcello Potocco
88.
2
7.954,6 €
Ivo Frbežar
89.
2
7.911,53 €
Erika Vouk
90.
3
7.909,2 €
Ivo Svetina
91.
1
7.500 €
Andrej Rozman
92.
2
7.264,3 €
Miljana Cunta
93.
2
6.000 €
Ksenija Jus
94.
2
6.000 €
Tomislav Vrečar
95.
2
6.000 €
Stanislava Repar
96.
1
5.500 €
Slavica Šavli
97.
1
5.500 €
Robert Titan Felix
98.
2
5.457,85 €
Maruša Krese
99.
1
5.000 €
Marko Sosič
100.
1
5.000 €
Tone Škrjanec
101.
1
4.911,53 €
Boris Jukić
102.
2
4.909,2 €
Marko Samec
103.
2
4.909,2 €
Andrej Brvar
104.
1
4.904 €
Polona Glavan
105.
1
4.904 €
Alojz Ihan
106.
1
4.904 €
Gregor Podlogar
107.
1
4.904 €
Saša Vuga
108.
1
4.904 €
Simona Kopinšek
109.
1
3.034 €
Lučka Zorko
110.
1
3.034 €
Matjaž Brulc
111.
1
3.000 €
Dijana Matković
112.
1
3.000 €
Tone Partljič
113.
1
3.000 €
Boris Pintar
114.
1
3.000 €
Tomo Podstenšek
115.
1
3.000 €
Andraž Polič
116.
1
3.000 €
Jana Putrle Srdić
117.
1
3.000 €
Smiljan Trobiš
118.
1
3.000 €
Nataša Velikonja
119.
1
3.000 €
Zdenko Kodrič
120.
1
2.457,85 €
Marjana Moškrič
121.
1
2.457,85 €
