Primerov te vrste, ko je odpisanemu uspelo na vnovično začudenje vseh, je veliko. Iz našega širšega okoliša je nemara najbolj vzorčen primer zmaga Gorana Ivaniševića v Wimbledonu leta 2001. Spomnimo se. Naveličali smo se ga že. Menili smo, da ne more onkraj svoje nervoze in nekoncentrirano zgrešenih žog na mreži. Da enostavno ni kapaciteta za osvojitev grand slama. Pa je prišel turnir, na katerega je bil celo povabljen prek »wild card« vabila, torej zavoljo nekakšne vljudnosti, a ga je na koncu, pri 30 letih, končno osvojil. Zato si Dejan Zavec, najboljši slovenski boksar vseh časov in gospod, brez čigar se boks pri nas ne bi nikdar prebil v prvokategorniške termine, takisto vprašljivo pa je, kdaj po Zavcu bo slovenski boksar še zbujal tako splošen interes, ob svojem vnovičnem naskoku na boksarske vrhove zasluži polno podporo.
Odpisani
Javnost, navijači, sledilci športnim dogodkom znamo biti kruti. Junake prežvečimo in izpljunemo. Dejan Zavec je tak primer. Za večino športne javnosti je »absolviran«. Domnevno smo ga spoznali in mu določili meje. Če se ga je še pred nedavnim slavilo, se njegovo vztrajanje dandanes sumniči. Nekako velja za odpisanega. Podobno kot se je to zgodilo že marsikateremu tekmovalcu. Ne nazadnje tudi Mazejevi pred leti, ko se je zdelo, da nikdar ne more prav na vrh, takisto pa tudi pred letošnjo sezono oziroma pred prihajajočo, ko bi anketa z vprašanjem, ali ji je pametneje nehati ali pač nadaljevati, bržkone pokazala, da večina meni, da bi bilo bolje, če se poslovi. Vendar pa imajo športniki v glavi svoje misli. In motive. Tako tudi vztrajni ptujski boksar. Ne nazadnje je bilo z njim tako od vedno. Davno preden je postal nacionalni junak, je treniral in sanjaril, ne da bi bilo komu od nas mar zanj. In konec tega tedna se bo ponovno poskusil prebiti nazaj na vrh, v dvoboju proti armensko-belgijskemu boksarju Sashi Yengoyanu, ki spada v svoji kategoriji med generalno (po vseh verzijah) deset najmočnejših ta hip, medtem ko je Zavec več kot dvajset mest nižje. Zavec je tudi devet let starejši (39) in 11 cm nižji od nasprotnika. A to so športniki. Zagrizeni ljudje.
