Dober mesec dni po tem, ko je ministrstvo za infrastrukturo drugi tir Divača–Koper prijavilo na razpis za evropsko sofinanciranje, gre država v revizijo 1,4 milijarde evrov vrednega projekta.
Na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, bodo po naših informacijah še ta mesec začeli postopek izbire neodvisnega revizorja projekta drugi tir. Ta bo pod drobnogled vzel njegovo ceno in pregledal možnosti, ali jo je s krčenjem posameznih postavk mogoče znižati. Hkrati naj bi natančneje določil tudi možne modele javno-zasebnega partnerstva za zaprtje finančne konstrukcije projekta.
O drugem tiru povprašujejo Nemci, Turki, Kitajci...
Spomnimo, po prvotnem Gašperšičevem načrtu bi gradnjo nove proge do Kopra »sofinanciral zasebni partner, ki bi videl priložnosti tudi v razvoju Luke Koper in tovornega prometa Slovenskih železnic«. Čeprav je minister pri tem dopustil možnost, da bi zasebni vlagatelj postal tudi večinski solastnik Luke Koper, pa je ta očitno že padla v vodo. V prvem osnutku strategije upravljanja državnega premoženja, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, je namreč predvideno, da bo država ostala večinska lastnica Luke. Dilemo, kaj lahko sploh ponudijo morebitnemu zasebnemu vlagatelju, bodo na ministrstvu reševali s pomočjo zunanjega svetovalca. Ta naj bi pripravil več modelov možnega povezovanja z zasebniki in odločitev o izbiri prepustil novoustanovljeni vladni medresorski delovni skupini, ki ji predseduje Gašperšič, v njej pa sodeluje tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.
Več potencialnih vlagateljev je po neuradnih informacijah v zadnjih tednih po različnih, tudi diplomatskih poteh preverjalo, ali in na kakšen način se bo država lotila priprave javno-zasebnega partnerstva za 1,4 milijarde evrov vreden projekt. Med njimi naši viri omenjajo družbo Hamburger Hafen und Logistik, ki upravlja hamburško pristanišče, in gradbeno skupino iz Turčije. Ob tem velja omeniti, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pred dnevi ob obisku v Sloveniji izpostavil večje možnosti sodelovanja obeh držav prav na področju gradbeništva, zaželel pa si je tudi okrepitve sodelovanja med Luko Koper in turškimi pristanišči. Načelno zanimanje za sodelovanje pri projektu so že konec lanskega leta izrazili tudi v kitajski državni družbi China Railway Construction Corporation Limited.
Rezerva: 60 milijonov nepredvidenih del?
Neznank v projektu je še veliko. Čeprav so se vladne stranke na februarskem koalicijskem vrhu dogovorile, da bo država zanj skušala pridobiti evropski denar, še vedno ni jasno, kako ga bo financirala in koliko bo sploh stal. Pri vprašanju cene naj bi se v vladi oblikovala dva tabora. Medtem ko naj bi bili na ministrstvu za finance prepričani, da ga je mogoče zgraditi krepko ceneje od sedanje vrednosti, imajo drugačno mnenje – vsaj do zaključka neodvisne revizije projekta – na ministrstvu za infrastrukturo.
Daleč največji del stroškov investicije je povezan z gradnjo predorov. Na 27 kilometrov dolgi progi jih bo osem, in to v skupni dolžini več kot dvajset kilometrov. Največ manevrskega prostora za znižanje cene je brez dvoma pri nepredvidenih stroških gradbenih del, ki so jih načrtovalci že vključili v končno ceno. Teh naj bi bilo za okoli 60 milijonov evrov.
