Poškodovan čistokrvni hanoveranec, pes mešanec z boleznijo ledvic, krava z mastitisom (vnetje mlečnih žlez) ali krškopoljski prašič z zajedalci v drobovju. Vsem naštetim živalim je skupna želja lastnika po njihovem čimprejšnjem okrevanju – bodisi zaradi čustvene navezanosti ali morebitnega izpada ekonomske koristi. Ne more biti torej presenečenje, da je svetovni trg zdravil in cepiv za živali vreden že okoli 23 milijard dolarjev na leto, medtem ko se vrednost celotne industrije za zdravje živali, ki poleg zdravil vključuje še prehranska dopolnila in razne veterinarske pripomočke, giblje okoli sto milijard dolarjev.
Primata na njem se za zdaj oklepa farmacevtska družba Zoetis, ki je bila leta 2013 oddeljena iz ene največjih farmacevtskih skupin Pfizer. Lani je ustvarila več kot 4,7 milijarde dolarjev prihodkov. Preostala tvorca velike trojice sta veterinarski diviziji farmacevtskih družb Merck in Eli Lilly. Slednja se je z novim letom še dodatno okrepila, saj je za 5,4 milijarde dolarjev odkupila Novartisovo divizijo za proizvodnjo zdravil za živali in s tem povečala svojo navzočnost tudi na slovenskem trgu veterinarskih zdravil.
Krka daleč največji proizvajalec
Podjetje Novartis veterina, ki je bilo do začetka lanskega leta v lasti ljubljanskega Leka, je namreč pristalo v rokah družbe Elanco, kakor se imenuje divizija Eli Lilly za proizvodnjo veterinarskih izdelkov. V Leku ob prodaji proizvodnega obrata za živalska zdravila niso želeli razkriti, ali se s tem dokončno umikajo s trga veterinarskih zdravil. A dejstvo je, da bo iz njihovih bilanc izginil pomemben vir prihodkov. Novartis veterina je od leta 2011 do konca leta 2013 svoje prihodke povečala s 16,6 na 23,7 milijona evrov.
Vprašanje je tudi, kdo od distributerjev bo imel največ od novega lastništva Novartis veterine. Doslej je veterinarska zdravila Eli Lilly distribuirala družba Iris, kjer naj bi se z novimi lastniki še dogovarjali o prihodnjem sodelovanju. Iris je poleg veledrogeristov, kot sta Kemofarmacija in Salus, eden največjih distributerjev veterinarskih zdravil in pripomočkov na slovenskem trgu. Leta 2013 je ustvaril dobrih devet milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje.
Največji proizvajalec živalskih zdravil v Sloveniji je Krka. »Veterinarski izdelki predstavljajo 3,9 odstotka celotne letne prodaje skupine Krka,« je pojasnil Jože Primc, direktor programa veterina v novomeški farmacevtski družbi. V številkah to pomeni okoli 46 milijonov evrov, približno pet odstotkov tega zneska pa Krka ustvari s prodajo na domačem trgu. Vrednost prodaje naj bi se v prihodnje krepila, saj povpraševanje po veterinarskih izdelkih narašča.
Ljubiteljske živali najdražji bolniki
V Sloveniji prebiva več kot 217.000 registriranih psov, cela množica mačk in drugih hišnih ljubljenčkov, na pašnikih se je lani paslo okoli 468.000 glav goveda, več kot 113.000 ovc in 22.000 koz, prašičerejci pa so redili nekaj več kot 280.000 prašičev. »Velikost slovenskega trga zdravil, prehranskih dopolnil in pripomočkov za živali je primerna njihovemu številu,« je pojasnila Darja Brišnik, direktorica podjetja Genera Si, ki je z veleprodajo zdravil za uporabo v veterinarski medicini leta 2013 ustvarilo skoraj 800.000 evrov prihodkov (trikrat več kot leta 2011).
Rast trga bi lahko napovedovala tudi ugotovitev Zavarovalnice Triglav, da je iz leta v leto več povpraševanja po zavarovanju gospodarskih, ljubiteljskih in eksotičnih živali. Vendar pa predsednik strokovne komisije Veterinarske zbornice Slovenije Ožbalt Podpečan opozarja, da je delež zavarovanih živali še vedno praktično zanemarljiv – krav je zavarovanih le pet odstotkov, drugih živali še manj. Tudi to je razlog, da je tako malo podatkov o trgu zdravil za živali v primerjavi s trgom zdravil za ljudi, kjer večino računov plačajo zavarovalnice in imajo zaradi tega večji interes podrobnega spremljanja smernic.
Tistim redkim, ki se odločijo za zavarovanje živali, zavarovalnice prispevajo povprečno od 50 do 75 odstotkov stroškov zdravljenja, ocenjuje Podpečan. Pri zdravljenju gospodarskih živali igra ključno vlogo ekonomičnost posega, medtem ko veterinarska medicina pri ljubiteljskih in športnih živalih po oceni Triglava prav nič ne zaostaja za humano medicino. Poceni niso niti posegi na mačkah ali psih, saj se ponudniki teh storitev dobro zavedajo, da zdravijo družinske člane in ne zgolj živali.
Podobno velja za zdravila, ki morajo izpolnjevati enako visoke standarde kakovosti kot zdravila za ljudi. To seveda pomeni zelo podobne stroške proizvodnje. V Sloveniji veterinarji najpogosteje predpisujejo antibiotike. Kljub temu se po porabi protimikrobnih zdravil (antibiotiki) na žival uvrščamo med zadnjih pet držav EU. Samo med letoma 2010 in 2012 se je poraba antibiotikov na žival znižala za petino. »Na to dejstvo smo ponosni. Slovenska veterinarska stroka zagovarja preudarno rabo protimikrobnih in drugih zdravil,« je dejal Podpečan.
