V začetku prihodnjega tedna se bo končala javna obravnava novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki se je v preteklih tednih razvnela do te mere, da so predstavniki nekaterih satelitov kolektivnih organizacij (kolektivk) zahtevali celo odstop direktorice urada za intelektualno lastnino Vesne Stanković Juričić in dveh uslužbenk tega urada. Mobilizacija kolektivnih organizacij s protestnimi pismi, anonimkami ter lobiranjem v državnem zboru in na ministrstvu za gospodarstvo, kot kaže, ni bila zaman.
Zaradi opomina zgolj manjša sprememba zakona
Po naših informacijah naj bi gospodarsko ministrstvo v prihodnjih dneh umaknilo novelo v predlagani obliki, ki je poskušala okrepiti nadzor nad transparentnostjo in delovanjem kolektivnih organizacij. Informacije o umiku novele smo želeli pred dnevi preveriti na ministrstvu, vendar nam pojasnil do včeraj niso poslali. A če informacije držijo, bo to že druga novela zakona v manj kot dveh letih, ki ji po zaslugi nasprotovanja kolektivnih organizacij, skupin avtorjev in drugih deležnikov ni uspelo prestati javne razprave.
Letos naj bi tako Slovenija implementirala le evropsko direktivo o osirotelih delih (to je delih, katerih imetniki pravic niso opredeljeni ali pa se jih ne da najti), saj so nam zaradi »zamude« že izrekli opomin, medtem ko bo kaotično področje kolektivnih organizacij še naprej čakalo odločnejšega zakonodajalca.
Slovenija mora evropsko direktivo o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu v svoj pravni red prenesti najkasneje do aprila prihodnje leto. Prvi cilj te direktive je prav oblikovanje ustreznega pravnega okvira za kolektivno upravljanje pravic, ki bi zagotovil boljše upravljanje in večjo preglednost delovanja kolektivk.
Postopke bi morali končevati v krajših rokih
Odporu do sprememb na področju kolektivnega upravljanja avtorskih pravic se je pred dnevi pridružil tudi svet za avtorsko pravo, ki je kolektivno odstopil. Njegovi člani, Mojca Mlakar (predsednica), Aleksandra Janežič, Igor Kulašić in Marko Zupančič, med razlogi za to potezo navajajo »popolno nerazumevanje« pristojnosti in nalog sveta s strani urada in ministrstva ter odrekanje zakonsko predpisane administrativne pomoči. Problematična se jim zdi tudi trenutna sestava sveta, ki že skoraj eno leto deluje v štiričlanski zasedbi kljub predpisani petčlanski. Postopek za imenovanje petega člana namreč še vedno ni končan, potem ko je prejšnji minister Metod Dragonja lani maja razrešil člana sveta Boruta Bernika Bogataja. Dragonja je podvomil o njegovi nepristranskosti, ker je pravni svetovalec dveh kolektivnih organizacij, zavodov IPF in AIPA, zaradi česar seveda ni izpolnjeval ključnega pogoja ekonomske neodvisnosti.
Sicer pa bi novela, ki je svet za avtorsko pravo v odstopni izjavi ne komentira, uvedla večji nadzor tudi nad samim svetom, ki bi moral po novem odprte postopke končevati v krajših časovnih rokih. Dobro obveščeni sogovorniki, ki želijo ostati neimenovani, menijo, da je odstop sveta v tem trenutku mogoče razumeti le kot del pritiska na ministrstvo in urad, saj bi novela zakona potreben red vnesla tudi v delovanje sveta, ki deluje kot organ prisilne arbitraže, kadar avtorji in uporabniki ne morejo doseči sporazuma o tarifah. Da je področje dela sveta potrebno urejanja, je pokazal nadzor urada, ki je pred časom izdal negativno pravno mnenje o poslovniku sveta.
