Ravno včeraj sem se vrnil iz Piacenze, kjer se dogovarjamo za razdor pogodbe. Manjkajo še podrobnosti, da se bomo dokončno razšli.
Nameravate še vztrajati na Apeninskem polotoku?Skoraj gotovo ne. Sezona je hvala bogu pri koncu, saj je bila kar precej stresna. Moj prvi delodajalec Forli je hitro zaprl vrata oziroma ga je predsednik potegnil iz druge lige, v Piacenzi pa je šlo vse narobe. Zaradi ogromnih težav nismo mogli zmagovati. Na koncu se mi je zdelo najpametneje, da se razidemo.
Kako ste doživljali vse skupaj?Stresno. Stalno je šlo vse narobe. Sezona se je zame slabo začela in še slabše končala. Upam, da bom med poletjem znova zbral misli in nato videl, kako in kaj.
Kakšna je kakovostna raven košarke v drugi in tretji italijanski ligi?Kakovost je bila na višji ravni, kot sem pričakoval, še posebno v Forliju. Na začetku smo imeli nekaj težav, da smo se uigrali. Ko so stvari stekle in ko smo ujeli formo, smo začeli zmagovati. A bilo je prepozno, saj je predsednik že najavil, da bo počasi zaprl klub. V Piacenzi pa sem zgodbo preslabo ocenil. Na prvi pogled je bilo videti vse v redu. Ko sem se vse zmenil in že podpisal pogodbo, pa sem hitro videl, da nismo niti blizu tistemu, kar je bilo obljubljeno. Predvsem z vidika organizacije, pa tudi kakovosti soigralcev.
Vašemu očetu Memiju pred leti ni uspelo končati dela, saj je dobil odpoved. Sedaj se je odločil, da poskusi znova. Kako gledate na to?Ocenil je, da je pripravljen na nov izziv v Olimpiji. Takrat se je zadeva zares grdo končala in vse skupaj ga je precej dotolklo ter vplivalo tudi na njegovo kariero. Danes je drug človek in boljši trener, tako da je popolnoma pripravljen na ta izziv.
Ste se po koncu lanske sezone še kaj pogovarjali s Krko, da bi podaljšali sodelovanje?Smo. Tako moja kot želja Aleksandra Džikića, da bi nadaljevali sodelovanje, je bila velika. Lani sem tistim, ki so me po izkušnji v Iranu že odpisali, dokazal, da še lahko igram na tej ravni. Dvojna krona je bila velik uspeh. Po končani sezoni pa nato nisem imel dovolj motivacije, da bi šel še enkrat skozi vse to. Džiletu sem zato odkrito dejal, da me zadeva ne zanima.
Razmišljate, da bi pred pokojem še enkrat poizkusili igrati v Sloveniji?Največji problem v Sloveniji je ta, da tisti, ki smo pred koncem kariere, nimamo kluba, v katerega bi se lahko vrnili. V Litvi na primer se starejši igralci na koncu vedno poslovijo v Žalgirisu ali Lietovusu Rytasu. Vzel si bom čas in tehtno razmislil, kako naprej. Sicer pa te možnosti nikakor ne izključujem. Tudi meni bi bilo predvsem zaradi družine lepo, da bi kariero končal doma. Da se zadeva konča tam, kjer se je začela.
