Na tisoče zaposlenih v energetiki, podržavljenih bankah NLB, NKBM, Banki Celje... ter drugih državnih podjetjih z nestrpnostjo pričakuje novico, ali bodo že v letošnjem letu deležni predkriznih regresov, ki so presegali 1500 evrov, v nekaterih primerih pa celo 2000 evrov.
Po okrevanju slovenskega gospodarstva bi lahko bilo v kratkem konec tudi suše za omenjene zaposlene, ki so se morali v zadnjih letih zadovoljiti z regresom v višini »le« minimalne plače. Tako je Ekonomsko-socialni strokovni odbor (ESSO) Slovenskega državnega holdinga (SDH) pod vodstvom sindikalistke Lidije Jerkič na včerajšnji seji predlagal, naj se letos zaposlenim v državnih podjetjih izplača tolikšen regres, kot jim pripada po kolektivni pogodbi.
Odbor, ki je posvetovalno telo uprave SDH, je namreč na seji obravnaval priporočila in pričakovanja, ki se nanašajo na optimizacijo stroškov dela v letu 2015. Z njim je SDH vodstvom državnih podjetij »svetoval« številne varčevalne ukrepe. Tako naj bi maso plač obdržali na ravni minulega leta, določene omejitve pa pričakujejo tudi pri dodatnih izplačilih. Če so jih v zadnjih treh letih reševali z davkoplačevalskim denarjem ali pa poslujejo pod načrti, naj zaposlenim ne bi izplačali božičnic ali 13. plače. Njihov regres pa naj bi ostal največ na ravni minimalne plače.
Z zadnjim se sindikalisti, združeni v odboru ESSO, ne strinjajo. Prepričani so, da tako drastične omejitve, ki jih je prinesel zakon o interventnih ukrepih iz leta 2012, ne veljajo več. Slovenija je namreč lani presegla 2,5-odstotno rast (po prvih ocenah je bila 2,6-odstotna), torej naj ne bi bilo več razloga za varčevanje. V bančništvu naj bi si tako zaslužili regres, ki bi znašal 80 odstotkov povprečne plače v državi, energetika pa naj bi imela še nekoliko višjega. Pred leti so razburjala izplačila, ki so presegla celo 2000 evrov. Predlog odbora je sicer neobvezujoč za upravo SDH, ki ji predseduje Matej Pirc. Ta jim je na seji sicer odvrnila, da ga bo ustrezno preučila in se v kratkem odločila.
Toda sindikatom ne gredo na roko določila interventnega zakona, ki jasno določajo, da drastične omejitve pri masi plač in dodatnih izplačilih veljajo še leto dni po tem, ko gospodarska rast preseže 2,5 odstotka. To pomeni, da bo vsem zaposlenim v državnih podjetjih tudi letos pripadel regres v višini največ minimalne plače. tm
