Manjše novosti v kazenskem zakoniku, ki so jih pripravili na pravosodnem ministrstvu, so velik premik pri preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj. Zagrožena zaporna kazen treh ali petih let se zvišuje na štiri in šest let, kar pomeni, da se sojenje za praktično vsa tovrstna kazniva dejanja z okrajnih sodišč seli na okrožna. To med drugim pomeni, da bo obtožencem lahko sodil tudi senat in ne zgolj sodnik posameznik, kompleksne okoliščine teh kaznivih dejanj bodo razčiščevali že v sodni preiskavi, pri težjih oblikah, ki po novem predvidevajo do šest let zapora, bo mogoče zahtevati tudi dodatno podaljšanje pripora.
Novela bo, če bo prestala vse postopke, olajšala tudi pregon davčnih zatajitev, saj bo več manjših prekrškov, ki bodo v obdobju enega leta nanesli za več kot 50.000 evrov škode, enako kaznivih kot enkratne zatajitve večjih zneskov.
Odpravljanje anomalij in zaščita žrtev
Tudi sicer iz novele veje predvsem duh odpravljanja anomalij in konkretnih težav tožilstva in sodstva. Ena takšnih je zastaranje zaporne kazni, saj zastaralni roki ne bi več tekli v času, ko je obsojenec na begu ali se izmika plačilu denarne kazni.
Pomembne so tudi predlagane rešitve za žrtve vseh oblik nasilja, čeprav je bržkone še prezgodaj napovedovati, kako se bodo obnesle v praksi. Po novem bo lahko sodišče ob vsakršni sodbi (kazen, opozorilna sankcija, odpuščena kazen) obsojencu izreklo še prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo. Zaradi vedno večjega vpliva informacijskih tehnologij na družabno življenje, bo lahko prepoved – poleg klasičnega fizičnega približevanja – narekovala tudi prepoved komuniciranja obsojenca z žrtvijo in njenimi bližnjimi prek vseh elektronskih komunikacijskih sredstev in družbenih omrežij.
Za pregon tistim, ki grozijo, bo po novem predlogu dovolj že prijava žrtve policiji in ne le zasebna tožba kot doslej. V tem duhu bo kaznivo dejanje grožnje postalo tudi zalezovanje, ki je bilo do sedaj le prekršek.
Žvižgači in novinarji v javnem interesu
Kazenski zakonik torej postaja represivnejši, pravosodno ministrstvo pa je v kontekstu javnega interesa vendarle popustilo pri pregonu izdaje tajnih podatkov. Ta po novem ne bo več kazniva v primerih razkritja informacij v javnem interesu. Novinarjem se tako v večini primerov ne bo več treba bati pregona, zavarovani bodo tudi tako imenovani žvižgači znotraj institucij, a le v primeru, če bodo razkrili protipravne posege države v človekove pravice, zlorabe oblasti ali pooblastil in druge hude nepravilnosti, hkrati pa z razkritji ne bodo ogrožali življenj in varnosti državljanov ali se z njimi osebno okoristili.
