Razmerja moči v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) se bodo morda že v prihodnjih mesecih postavila na novo.
V enem od dveh solastnikov jedrske elektrarne, Hrvatski elektroprivredi (HEP), bo namreč po napovedih hrvaške vlade že spomladi prišlo do lastniških sprememb. V uradu za upravljanje državnega premoženja, hrvaški različici Slovenskega državnega holdinga (SDH), tako že od januarja pripravljajo načrte za dokapitalizacijo hrvaške energetske družbe z izdajo novih delnic, ki bodo vlagateljem na voljo v prvi javni prodaji (IPO). Kolikšen lastniški delež bo hrvaška država prepustila zasebnim vlagateljem v HEP, za zdaj ni znano. A ta odločitev bo pomembna tudi s stališča meddržavne pogodbe s Slovenijo, ki ureja vsa vprašanja, povezana z jedrsko elektrarno. Ta namreč velja le v primeru, če bo Hrvaška obdržala večinski, torej najmanj 50,01-odstotni delež v HEP.
Bodo zasebni lastniki HEP pritiskali na NEK?
To se bo zelo verjetno tudi zgodilo. Drugače kot slovenska elektroenergetika, ki je v zadnjih dvajsetih letih »razvezala« podjetja za distribucijo in proizvodnjo električne energije, je HEP še vedno enovit energetski koncern. Ob prodaji večinskega deleža bi tako morebitni prevzemnik obvladoval tudi hrvaško energetsko infrastrukturo, zaradi česar je možnosti za prodajo večine HEP malo. A kljub temu je pred jedrsko elektrarno morda začetek novega obdobja. Vstop zasebnih vlagateljev v HEP bo namreč povečal pritisk na poslovanje družb v njegovi (so)lasti, posledično torej tudi na NEK.
Ta že nekaj časa ni več »tovarna denarja«. Podobno kot številni elektroenergetski objekti se je namreč v zadnjem času ujela v škarje nizkih cen na domačem trgu električne energije (trenutno okoli 40 evrov na megavatno uro) in visokih stroškov, povezanih z vlaganji v jedrsko varnost, ki so močno zrasli po nesreči v Fukušimi. Po naših podatkih je tako lastna cena nuklearke sredi lanskega leta skupaj s stroški, predvidenimi za razgradnjo, znašala okoli 36 evrov na megavatno uro električne energije. Četudi je to približno tri evre manj od cene iz lete 2013, je še vedno krepko višja od lastne cene izpred nekaj let. Še leta 2008 je tako znašala le 23,6 evra, kar je Genu Energiji in HEP, ki odkupujeta proizvedeno električno energijo, omogočalo visoke dobičke. Rast lastne cene med letoma 2008 in 2013 je ob letni proizvodnji petih milijonov megavatnih ur električne energije obema družbama skupaj »odnesla« približno 75 milijonov evrov. Za primerjavo: lanski čisti dobiček skupine Gen Energija, ki ob polovičnem deležu v jedrski elektrarni združuje tudi Savske elektrarne in Termoelektrarno Brestanica, je znašal približno 25 milijonov evrov.
Vrnitev jedrske energije, ki ni bila še nikoli dražja
Prav naraščanje stroškov je bilo v zadnjih letih velik kamen spotike med Genom Energijo in HEP. Hrvaški solastnik je namreč večkrat bolj ali manj odkrito nasprotoval načrtovanemu obsegu vlaganj v program nadgradnje varnosti, prav tako je opozarjal na rast stroškov v nuklearki. Jeseni lani sta obe strani vendarle zbližali stališča. Konec novembra lani je nadzorni svet NEK soglašal, da se obratovalna doba elektrarne podaljša še za dvajset let, do leta 2043. To pa je posledično pomenilo tudi zeleno luč za petletni načrt investicij, ki predvideva okoli 55 modifikacij. Med drugim tudi gradnjo pomožne kontrolne sobe, nadgradnjo razbremenilnih ventilov tlačnika primarnega kroga, alternativno hlajenje bazena za izrabljeno gorivo, protipoplavno zaščito jedrskega otoka in ureditev novega operativnega podpornega centra. NEK podrobnejših podatkov o poslovanju za lansko leto še ni objavil.
»S HEP imamo partnerski odnos, ki ga gradimo že vrsto let. Vaših vprašanj o sporih ne želim komentirati. Oboji smo bili zainteresirani za to, da NEK nadaljuje obratovanje, in o tem smo se dogovorili,« je povedal direktor Gena Energije Martin Novšak. Zbližanju stališč je verjetno pripomoglo tudi ponovno obujanje jedrske energije v svetu, ki pa še nikoli v zgodovini ni bila dražja. Nova britanska jedrska elektrarna Hinckley Point C, ki naj bi začela obratovati leta 2023, bo tako električno energijo proizvajala po ceni, ki ne bo nižja od stotih evrov na megavatno uro. Nekoliko nižja, a še vedno okrog 50 evrov, naj bi bila lastna cena nove nuklearke na severu Finske. Kljub temu o novih nuklearkah razmišljajo v več državah. Nova država na svetovnem jedrskem zemljevidu bo v kratkem Turčija.
