Etičnost in odgovornost gospodarjenja slovenske RKC?

Te razlike je treba izpostaviti zaradi pravičnosti. Smiselno je, da gospodarjenje s cerkvenim premoženjem prinaša določen dobiček, vendar je pri tem treba upoštevati etičnost gospodarjenja. Cerkev na primer ne bo vlagala sredstev v farmacevtsko industrijo, ker je veliko njene dejavnosti s stališča Cerkve sporne.«

Novi metropolit pa ne spregovori niti besedice o že spornih poslih slovenske Cerkve!? Očitno namreč je, da so v Cerkvi, zlasti v mariborski nadškofiji, tedaj ravnali kot mnogi novodobni kapitalisti. Menda ne moremo še naprej govoriti o etičnosti gospodarjenja Zvonov in cerkvene ekonomije, ko se je vendar, sicer povsem legalno, prodajala nespodobna, po cerkvenem nauku pa grešna pornografija, kot vezana trgovina z odpustki, kar gotovo ne koristi družini ne družbi. Nad tem so se zgražali vsi osrednji slovenski mediji!

Kdo vse je bil v njem in kaj je tedaj počel programski svet družbe T2? Ali takšno cerkveno podpiranje pornografske industrije in postavljanje kapitala in dobička pred etiko torej res še nista (bili) nič sporni in obžalovanja vredni za vodstvo Cerkve? Tudi veliko najemanje kreditov cerkvene ekonomije oziroma Zvonov za posle, predvsem za prevzeme podjetij, za katere so bile kot garancija za vračilo kreditov zastavljeni predvsem vrednostni papirji, delnice prevzetega podjetja, je očiten znak in značilnost slovenske tajkunske privatizacije in velik prispevek k bančni luknji, ki jo sedaj plačujemo davkoplačevalci.

Sedaj je končno menda že tudi v Sloveniji, tudi Cerkvi, jasno, da so v večini držav EU takšni posli oziroma prevzemi podjetij, kjer se izčrpava prevzeta gospodarska družba, s tem, ko se zastavi vrednostne papirje družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank), sporni. V nekaterih državah je prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji in pod drobnogledom nadzorne institucije. Pri teh poslih verjetno res ni šlo za poskus nedovoljenega osebnega okoriščanja tajkunov, temveč inštitucije, Cerkve, ki ima tudi svoje odgovorno vodstvo, mar ne?

»Odnos med človekom in Bogom je svet,« pa nedavno v intervjuju pove dr. Anton Stres, upokojeni škof, bivši ljubljanski metropolit, bivši mariborski pomožni škof. V njem je mnogo zanimivega in aktualnega razmišljanja ter napotkov. A vendar! Le kakšen pa je bil odnos človeka, tudi odnos vodstva slovenske Cerkve do Boga, gospod škof dr. Stres, tedaj, ko je cerkvena največja naložba, to je T2, razpečavala celo veliki greh – pornografijo? In to ves čas cerkvenega lastništva, saj se Cerkev temu ravnanju in zaslužku ni odrekla vse do konca lastništva, ker bi sicer izgubila preveč kapitala, ko bi T2 nemudoma prodala. To ste tudi vi, dr. Stres, oziroma cerkveno vodstvo večkrat obljubilo, a nikoli tega storilo.

Pretehtal je interes za kapital, ne pa skrb za moralo in odnos do Boga. Kje je bilo tu spoštovanje dostojanstva človeka? Gospod škof dr. Stres, jasno ste javno povedali, da če ne bi vlagali v T2, bi cerkveni Zvonovi še vedno zvonili! Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. škof Andrej Glavan pa je tedaj celo dejal, da je bil tedaj za pregreho Cerkve kriv kar samo hudič, ki je menda stopil v odnos z vodstvom slovenske Cerkve. Za storjeno večletno pregreho Cerkve odgovarja torej samo hudič? Zelo udobno in neodgovorno!

Moralni teolog dr. Ivan Štuhec, vpliven, tudi v desni politiki, pa ni edini, ki je za to pregreho in nemoralo javno dejal samo to: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Pomenljivo perfidno sporočilo! Jeseni je Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije v sodelovanju z Mednarodnim združenjem krščanskih poslovneževe (UNIAPAC), Združenjem katoliških delodajalcev iz Nemčije (BKU) ter fundacijo Konrad Adenauer organiziralo simpozij Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo, na katerem je sodelovala tudi družba Družina.

Na tem simpoziju v državnem svetu je Marie-Luis Dött, poslanka v nemškem parlamentu in predsednica nemškega združenja katoliških delodajalcev, med drugim dejala, da naj katoliški podjetniki oziroma podjetja ne ponujajo nekoristnih proizvodov in storitev, kot je na primer prodaja pornografije. Večini spodobnih ljudi je povsem jasno, da pornografija škoduje vrednotam družine in otrokom. Slovenska RKC jo je prek T2 razpečavala, dokler je mogla, a odgovarjal ni nihče. Kako bo lahko Slovenija po takšni neobžalovani slovenski cerkveni dvojni morali napredovala in ohranjevala družino in družbo?

Brez odgovornosti ni konkretne morale, to se menda še ve.