Vodstvom slovenskih podjetij, ki so se zaradi gospodarske krize znašla v finančnih težavah in niso več sposobna odplačevati najetih posojil pri NLB, NKBM, Abanki Vipi in drugih podržavljenih bankah, je odleglo. Njihove kreditne mape ne bodo javno razkrite.
Ustavno sodišče je namreč razveljavilo novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja v delu, ki bankam nalaga javno objavo podatkov tudi o slabih posojilih, ki jih niso prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Če na ustavnem sodišču tega ne bi naredili in bi sporna novela obveljala, bi morali v bankah objaviti informacije o nekaj sto komitentih, vrednosti posojil, datumu njihovega najetja ter vrsti in predmetih zavarovanj.
Ustavni sodniki so odločbo sprejeli soglasno. V njej so med drugim ugotovili, da bi drugače prišlo do prevelikega posega v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude oziroma da bi z izpodbijano določbo dosegli manjše javne koristi od negativnih posledic za podjetniško svobodo. »Odločitev ustavnega sodišča je potrdila, da je varovanje zaupnih podatkov zelo pomembno področje za celotno gospodarstvo in da splošno vzdušje v javnosti, da se razkrijejo podatki, ki lahko predstavljajo tudi poslovno skrivnost, ne more biti zadostni razlog za njihovo objavo izven konteksta in brez upravičenega razloga,« so se včeraj odzvali v Banki Slovenije. Presojo ustavnosti so med drugimi zahtevali v NLB, NKBM in Mercatorju.
Virant prvi borec proti bančnemu kriminalu
Odprtje kreditnih map v bankah, ki jih je reševala država z milijardami evrov davkoplačevalskega denarja, je bil projekt nekdanjega notranjega ministra Gregorja Viranta. Ta se je lani spomladi, ko se je tudi sam soočal z očitki o nepravilnostih in je njegova stranka že izginjala z domačega političnega prizorišča, postavil za prvega borca proti bančnemu kriminalu in korupciji. Na pobudo njegove stranke je bila sprejeta novela, s katero je moral DUTB na spletni strani objaviti osnovne podatke o prevzetih posojilih.
Toda Virantovi so šli v lovu na krivce za bančno luknjo predaleč. Tik pred lanskoletnimi predčasnimi volitvami so razkritje kreditnih map prenesli na vse banke, ki jih je reševala država. Ob tem so spregledali, da bi s sporno novelo kršili bančno tajnost, kar je nazadnje potrdilo ustavno sodišče. To je posredovalo že oktobra lani, ko bi morala začeti veljati novela, banke pa objaviti sporne podatke, vendar je ustavno sodišče zadržalo njeno izvajanje. Že takrat je namreč presodilo, da bi občutljivi podatki brez omejitev postali dostopni najširšemu krogu ljudi.
Če je odprtje kreditnih map v primeru DUTB zdržalo presojo, saj je bila družba ustanovljena s posebnim zakonom in se financira tudi s proračunskimi sredstvi, je pri bankah prevladala bančna tajnost. Ta namreč izrecno prepoveduje razkritje podatkov o posojilih in v nasprotnem primeru predvideva sankcije za odgovorne.
Javno naslajanje nad imeni
Kljub parolam politikov, da bi z odprtjem kreditnih map slovenski javnosti razkrili odgovorne za bančno luknjo, je to vse prej kot resnica. Četudi bi NLB, NKBM, Banka Celje, Abanka Vipa in druge podržavljene banke javno objavile podatke o slabih posojilih, s tem ne bi izvedeli, kdo je kriv za bančno luknjo in pri pokritju katerih slabih posojil so bile porabljene milijarde evrov davkoplačevalskega denarja.
Ko je moral DUTB objaviti podatke o prevzetih slabih posojilih, je javnost dejansko izvedela le za imena podjetij, katerih posojila so bila prenesena, kolikšna je njihova prvotna višina, kdaj so bila reprogramirana in ali so morda zavarovana z nepremičninami, vrednostnimi papirji ali s katerim drugim premoženjem. Vsi ti podatki pa so bili že pred tem bolj ali manj javno dostopni. Na odgovor, ali so bančniki pri odobravanju posojil kršili predpise oziroma ali je prišlo do kaznivih dejanj, bo treba počakati na preiskave organov pregona.
Dejstvo je tudi, da so na slabi banki končala večinoma podjetja, ki so v stečaju, in finančni holdingi, ki ne morejo preživeti brez odpisa oziroma reprogramiranja obveznosti. Večina drugih podjetij, ki so ostala na komercialnih bankah, posluje naprej in bi lahko njihova poimenska objava negativno vplivala nanje in jih spravila v še hujše težave.
