Nekdanji prvi mož Vzajemne Marko Jaklič, ki mu že sodijo zaradi njenega polmilijonskega oškodovanja pri poslih s S & T Slovenija in pranja denarja, se bo moral zagovarjati tudi zaradi sklepanja domnevno spornih avtorskih pogodb.
Gre za (pred)kazenski postopek, v katerem mu očitajo nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic zaradi izplačil različnim fizičnim osebam prek avtorskih in podjemnih pogodb. Pod vprašajem naj bi bilo več manjših poslov iz obdobja od 2004 do 2007, med drugim priprava analiz poslovanja javnih zavodov in konkurenčnega okolja ter strategije za upravljanja tveganja. Za Jakliča naj bi bilo sporno tudi plačilo izdelave dokumentov, ki jih je nato vključil v magistrsko nalogo. Vzajemna naj bi bila pri vsem tem oškodovana za slabih 51.000 evrov.
Preganjali tudi druge, ostal le Jaklič
Na okrožnem sodišču v Ljubljani so nam potrdili, da je bilo v zahtevi za preiskavo sprva obdolženih več oseb, po naših informacijah tudi nekdanja člana uprave Vzajemne Boštjan Aver in Peter Pustatičnik, vendar je bila zahteva zoper njih sredi lanskega leta umaknjena. Državno tožilstvo je nato oktobra lani prevzelo kazenski pregon, Jaklič pa se je na sklep o uvedbi preiskave pritožil. »Preiskava še poteka,« so pojasnili na sodišču.
Vzajemna je v isti zadevi proti Jakliču, Averju, Pustatičniku in Francetu Henigmanu že pred časom vložila tudi odškodninsko tožbo. Kot smo izvedeli, je bila tožba kasneje razdeljena na dva postopka, enega proti Averju in Pustatičniku, ki naj bi bil skorajda zaključen, in drugega proti Jakliču in Henigmanu. V slednjem primeru se sojenje po pričakovanjih ne bo hitro zaključilo, tako da se Jaklič pri obrambi v kazenskem postopku ne bo mogel opreti na neuspešno tožbo.
»Prepričan sem, da bo na koncu vse padlo,« pravi Jaklič. Čeprav je Vzajemna pod njegovim vodstvom poslovala uspešno, so po njegovem mnenju nekdanji vodilni zdaj tarča številnih neutemeljenih postopkov. »Kup denarja so porabili za prazen nič,« je dodal.
Sodnica: Odgovornost morda na Kidričevi upravi
Tožbe, ki jih je vložila nekdanja izredna uprava Vzajemne pod vodstvom Dušana Kidriča, tudi dejansko padajo kot po tekočem traku. V teh dneh sta namreč Aver in Pustatičnik prejela najnovejšo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, v kateri je to znova zavrnilo 50.400 evrov visok tožbeni zahtevek Vzajemne. Gre za eno od množice tožb, ki jih je Kidričeva uprava vložila zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslovanju z družbo ABC Invest. To je Vzajemna pod Averjevim vodstvom leta 2008 najela za svetovanje pri upravljanju finančnih naložb. Po mnenju Kidričeve uprave njihove storitve niso bile potrebne in bi jih lahko opravili drugi zaposleni v Vzajemni.
Toda med sojenjem se je izkazalo, da je bilo vse prej kot tako. Dejansko sploh ni nastala škoda, ampak je imela Vzajemna zaradi svetovanja za kar okoli milijon evrov koristi. Še pravočasno je prodala določene vrednostne papirje in s tem preprečila vsaj milijon evrov izgube. Z obveznicami NLB je medtem ustvarila okoli 300.000 evrov dobička. Ker škode ni bilo, s tem pa je samodejno padla odgovornost nekdanjega vodstva Vzajemne, je sodnica Sabina Valek Derganc v začetku februarja zavrnila tožbeni zahtevek.
V sodbi je ponovila, da je vprašanje odgovornosti zaradi vseh nastalih stroškov sodnega postopka, ki jih bo morala poravnati Vzajemna, morda na drugi upravi in ne Averjevi. S tem je verjetno mislila na Kidriča, ki naj bi imel zadosti informacij o tem, da je imela Vzajemna zaradi domnevno spornih pogodb prej koristi kot škodo. Iz obsežnega tožbenega gradiva pa izhaja, da v Vzajemni niso hoteli povrniti škode, kar je namen tožbe, temveč sankcionirati nekdanje vodilne v zdravstveni zavarovalnici. Na podoben način naj bi do sedaj padlo že več tožb Vzajemne.
