Kronična ledvična bolezen je pogostejša pri starejših, med rizične skupine pa nefrologi uvrščajo tudi bolnike s sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom, boleznijo srca in ožilja ter bolnike s sečnimi kamni, povečano prostato, predebele in tiste, ki imajo v družini že koga s prepoznano kronično ledvično boleznijo.
A bolezen se, svarijo strokovnjaki, lahko pojavi pri vsakomur in v katerem koli starostnem obdobju, zato je treba biti pozoren na morebitne bolezenske znake, ki pa v zgodnji fazi niso običajni. Bolezen na začetku namreč poteka tiho, brez vidnih znakov ali bolečine, zato na prvi stopnji pogosto ostane neodkrita. »Znaki se pojavijo šele v pozni fazi bolezni kot zvišan krvni tlak, otekanje nog in težko odvajanje seča ter v primeru prisotnih beljakovin v seču tudi njegovo penjenje. Včasih je seč drugačne barve – temnorjav, krvav ali pa zelo svetel. Šele pozno, ko ledvice že odpovedujejo, se pojavijo slabost, slab apetit, bruhanje, driska in bolečine v prsnem košu,« bolezenske znake, na katere je treba biti pozoren, opisuje doc. dr. Jelka Lindič s Kliničnega oddelka za nefrologijo na ljubljanskem UKC in kot ključna pokazatelja kronične bolezni ledvic izpostavi povišan krvni tlak in vsebnost beljakovin v urinu.
Ker je zgodnje odkrivanje bolezni ključno za uspešno zdravljenje, nefrologinja tistim, ki se uvrščajo v rizične skupine, kot tudi tistim, ki so stari petdeset let ali več, svetuje, naj enkrat letno opravijo testiranje seča in krvi: »Če je izvid negativen, se testiranje pri ljudeh z dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni ponovi čez eno leto, pri ostalih pa čez tri leta.« Za iskanje beljakovin v seču zdravniki uporabljajo poseben testni listič, preiskava pa skupaj s krvno preiskavo, s katero preverijo, kako dobro delujejo ledvice, stane približno štiri evre.
Z gibanjem do zdravih ledvic
K zmanjšanju tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni in k dobremu zdravju ledvic, ki so kot čistilni stroj telesa, saj vsak dan kar petdesetkrat prečistijo kri ter iz nje izločijo odvečne snovi in vodo, lahko z zdravim življenjskim slogom pripomore vsak posameznik. Nefrologi kot osem ključnih preventivnih ukrepov namreč navajajo vzdrževanje dobre telesne kondicije in redno telesno aktivnost, skrb za zdravo prehrano in ohranjanje ustrezne telesne teže, reden nadzor krvnega tlaka in ravni sladkorja v krvi ter ustrezno količino zaužite tekočine, zmernost pri zaužitih količinah soli in previdnost pri uporabi protibolečinskih zdravil, ki so na voljo brez recepta. »Pri kadilcih je prvo in najpomembnejše priporočilo, ki daleč prekaša vsa ostala, prenehanje kajenja,« še pojasnjuje dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo na ljubljanskem UKC in ob bok prenehanju kajenja postavi tudi zdravo prehrano in redno telesno aktivnost.
»Če se na primer odločimo, da bomo v službo hodili peš, namesto z avtom, ali pa, da stopimo iz avtobusa nekaj postaj prej, lahko že s tem veliko naredimo za svoje zdravje, in to povsem zastonj,« nekaj primerov, kako lahko vsakdo z majhnimi in dostopnimi koraki doseže velik učinek za zdravo telo in posledično tudi dobro delovanje ledvic, navaja dr. Škoberne. Enako ravnanje, čeprav je kronična bolezen ledvic bolj znana kot bolezen starejših, priporoča tudi mladim: »Manj akcije za računalnikom, več akcije na zraku; manj sendvičev in pic, več solat in jabolk in pa seveda – sploh ne začeti kaditi, ker je nehati težko.«
Bolnih do šestnajst odstotkov odraslih
S slabšim delovanjem ledvic se sicer sooča že okrog deset odstotkov odrasle svetovne populacije, kot kažejo nekateri podatki, pa se bo število bolnikov s kronično ledvično boleznijo v prihodnjih desetih letih povečalo za kar sedemnajst odstotkov. Enega od pomembnih razlogov, da je število ledvičnih bolnikov še vedno v porastu, so strokovnjaki prepoznali v visokem številu brezposelnih ali tistih z nižjimi prihodki, ki si vse težje privoščijo zdrav način življenja in tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje. Slednje je sestavni del preventivnih ukrepov v boju proti sladkorni bolezni, zvišanemu krvnemu tlaku in srčno-žilnim boleznim, ki posledično vplivajo tudi na delovanje ledvic.
V Svetovni zdravstveni organizaciji so zato kronično ledvično bolezen že uvrstili med pomembne prednostne naloge na področju javnega zdravstva, glasno pa nanjo opozarja tudi slovenska stroka. Statistika, ki jo beležijo nefrologi v ostalih razvitih državah, je namreč, poudarja dr. Lindičeva, primerljiva z aktualnim stanjem pri nas. »V Sloveniji ima od deset do šestnajst odstotkov odraslih kronično ledvično bolezen, kar je več kot bolnikov s sladkorno boleznijo,« pojasnjuje nefrologinja.
Po zgledu programov Svit in Dora
»Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom, boleznimi srca in ožilja ter pri tistih z genetsko prenesenimi boleznimi se praviloma kar redno preverja ledvično delovanje. Morda se manj pogosto opravi preiskave seča, se pa to iz leta v leto izboljšuje. Iz sistema testiranja lahko izpadejo starejši od petdeset let, ki nimajo nobene od navedenih kroničnih bolezni,« stanje v Sloveniji ocenjuje dr. Lindičeva, ki prostor za napredek vidi predvsem v ukrepih, ki bi še izboljšali zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni: »Trenutno ponekod že delujejo posebne referenčne ambulante, katerih cilj je zgodnje odkrivanje te bolezni pri ljudeh z dejavniki tveganja. Smiselno bi bilo razmišljati tudi o presejalnih preiskavah na način, kot se je uveljavil pri programih Svit in Dora, saj vsi ne bodo imeli dostopa do referenčnih ambulant. S hitrim odkrivanjem kronične ledvične bolezni v zgodnji fazi bolezni jo namreč lahko zelo učinkovito zdravimo in preprečimo nastanek ledvične odpovedi, ki je povezana z zelo visokimi stroški zdravljenja.«
Dr. Lindičeva je prepričana, da bi program zgodnjega odkrivanja že zdaj lahko financirali iz prihranka, ki bi nastal zaradi zmanjšanja števila bolnikov, ki jim ledvice popolnoma odpovejo in potrebujejo dializo ali presaditev. »Če bi s preventivnim programom preprečili nastanek končne odpovedi ledvic vsaj pri 24 bolnikih, kar je popolnoma realno, bi že lahko pokrili stroške presejalnih laboratorijskih preiskav pri kar 150.000 ljudeh. V vseh regijah bi lahko dodatno zaposlili zadostno število zdravnikov na vseh ravneh, ki obravnavajo ledvične bolnike, pa tudi ostalega medicinskega osebja, edukatorjev, dietetikov, psihologov in socialnih delavcev, ki so nujni sodelavci pri obravnavi bolnika s kronično ledvično boleznijo,« pojasnjuje nefrologinja. V Slovenskem nefrološkem društvu zato že pripravljajo predlog strategije o obravnavi kronične ledvične bolezni in verjamejo, da bodo njihovim predlogom prisluhnili tudi na ministrstvu za zdravje in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.
