ECB je januarja napovedala, da bo program zagnala marca. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bo program stekel z današnjim dnem.
ECB se je za ukrep odločila zaradi nizke inflacije in šibke gospodarske rasti v območju evra ter tudi zato, ker doslej sprejeti ukrepi niso dali dovolj velikega učinka. Ukrep naj bi pomenil denarno spodbudo gospodarstvu v razmerah, ko so ključne obrestne mere ECB na spodnji meji, podjetjem in gospodinjstvom naj bi omogočil dostop do cenejšega financiranja, kar naj bi spodbudilo investicije in potrošnjo ter prispevalo k zvišanju inflacije.
ECB bo kupovala obveznice, ki so glede na oceno varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij.
Nakupe bodo izvajali na podlagi deleža nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB. Kapitalski ključ je sicer prilagojen, ker so v kapital ECB vplačale tudi tudi članice EU, ki (še) niso prevzele skupne evropske valute.
Banka Slovenije bo mesečno lahko odkupila 294 milijonov obveznic
Banka Slovenije bo lahko mesečno od bank in drugih finančnih ustanov odkupila do 294 milijonov evrov obveznic.
Največji delež potencialnih mesečnih nakupov bo odpadel na Nemčijo (25,6 odstotka oz. okoli 15 milijard evrov), sledijo Francija (20,1 odstotka oz. okoli 12 milijard evrov), Italija (17,5 odstotka oz. 10,5 milijarde evrov) in Španija (12,6 odstotka oz. okoli 7,6 milijarde evrov).
Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem. Ta dva programa je ECB sprožila lani.
Skupaj bo ECB mesečno za nakupe obveznic namenila predvidoma 60 milijard evrov, program pa bo trajal predvidoma do konca septembra 2016, kar bi skupaj pomenilo 1140 milijard evrov. Predsednik ECB Mario Draghi je sicer napovedal, da bodo program izvajali, dokler ne bodo videli vzdržne ravni inflacije pri cilju, ki si ga je zastavila ECB. To je inflacija nekoliko pod dvema odstotkoma.
