Občina bo zato računskemu sodišču sporočila, da Toplarne Celje ne da iz rok in da bo počakala toliko časa, da okoljsko ministrstvo pripravi predlog sprememb zakona o gospodarski javni službi. Ingrid Mastnak, vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo na mestni občini Celje, namreč pravi, da na ministrstvu menijo, da je zakon res pomanjkljivo urejal vprašanja lastništva in da so zato že naročili študijo morebitnih sprememb.
Državni proračun izgubil 1,8 milijona evrov
Računsko sodišče je lani revidiralo poslovanje ministrstva za okolje in prostor, celjske občine in Energetike Celje pri zagotavljanju in izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov v obdobju od leta 2004 do 2012. V revizijskem poročilu je opozorilo na več nepravilnosti. Okrcalo ni samo občine in Energetike Celje, temveč tudi ministrstvo, ki ni uresničilo zastavljenih ciljev, saj je zagotovilo samo enega od treh načrtovanih objektov za termično obdelavo odpadkov. To je bila torej Toplarna Celje, ki pa po ugotovitvah računskega sodišča zagotavlja samo 11,5 odstotka vseh potrebnih zmogljivosti za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji.
Ves čas sodelovali z državnimi ustanovami
Celjane je seveda najbolj zbodla ugotovitev revizorjev, da bi moral biti objekt v lasti države in da bi se morala najemnina, ki jo je koncesionar dolžan plačevati, stekati v državni, ne pa v občinski proračun. Državni proračun je bil zaradi lastniških nepravilnosti od takrat, ko toplarna normalno deluje, oškodovan za 1,8 milijona evrov. Toda Mastnakova pojasnjuje, da izvedba projekta Toplarne predstavlja zaključen krog ravnanja z odpadki na Celjskem. Po njenih besedah je po zakonu o lokalni samoupravi ravnanje z odpadki izvirna občinska gospodarska javna služba, ki jo občina izvaja tako, da je količina odloženih odpadkov ves čas obvladljiva.
Mastnakova še opozarja, da je treba ločiti status investitorja in status izvajalca javne službe. Občina je kot investitor pridobila kohezijska sredstva, s pomočjo katerih je bila toplarna zgrajena, in zato je logično, da je zdaj tudi edina lastnica. Dodaja, da se je treba zavedati, da država tega denarja ne bi mogla dobiti, saj se kohezijska sredstva dodeljujejo za posamezne projekte, v tem primeru je šlo za RCERO II.
Da se jim dogaja krivica, so v celjski občini prepričani tudi zato, ker so že pred gradnjo toplarne tesno sodelovali z ministrstvom, upoštevali vse njihove pripombe in pridobili vsa potrebna dovoljenja. Opozarjajo tudi, da so prevzeli tveganja in stroške za tekoče ter investicijsko vzdrževanje in da je v pogodbi, ki so jo leta 2008 sklenile vlada kot koncedent, celjska občina kot lastnica infrastrukture in Energetika Celje kot koncesionar, jasno dogovorjeno, da vlada ni in ne bo lastnik naprav in opreme.
Celjski župan Bojan Šrot je poudaril, da bo, če bo računsko sodišče vztrajalo pri prenosu lastništva toplarne na državo, občina zanjo zahtevala odškodnino.
