»Odgovor je pričakovan, takšen, kot smo ga dobili vselej. Za vse so našli opravičilo,« je razočaran Sergej Bolčina, predsednik sveta krajevne skupnosti, ki si prizadeva za odprto povezavo z Gorenjsko predvsem zaradi turizma in ohranitve še nekaj že tako redkih delovnih mest. »Ponudili smo rešitve, o njih pa ni niti besedice,« je pritrdil Marko Pretner, tajnik turističnega društva Soča - Trenta, in dodal: »Cesta je uvrščena v šesti prednostni razred, kar pomeni, da se ob vsakem malo večjem sneženju oziroma nastopu zimskih razmer vzpostavi popolna zapora in zimska služba ne deluje. Zato si prizadevamo za spremembo razreda. Razumemo, da ceste ne morejo odpreti, če grozijo snežni plazovi, nikakor pa ne, da je 30 centimetrov tista ovira, da ne bi državne ceste tudi splužili.«
Z ministrstva so Trentarje podučili, da gre za cesto v osrčju Triglavskega narodnega parka, da se pri vzdrževanju v okolje na leto sprosti več deset ton soli in da to škoduje cesti, ki je tehnični spomenik. Zaprtje upravičujejo tudi z visokimi stroški za nekaj deset vozil, ki bi cesto dnevno prevozila v zimskem času. Ti lahko znašajo tudi do 9000 evrov na dan. »V sklopu rednega vzdrževanja se trudimo ohranjati zgodovinsko pogojeni status ceste ob upoštevanju zahtev Triglavskega narodnega parka in lokalnega prebivalstva,« so med drugim zapisali v odgovoru. jal
