Ko je sonce zašlo za manjšim hribom v Šentjoštu pri Horjulu, so se nad skrbno steptanima smučarskima programa prižgali reflektorji. »Počasi bo dovolj, tema je, čaka te še domača naloga,« je ena od mamic poskušala svojo hčerko v pisanem kombinezonu in s smučarsko čelado na glavi prepričati, da je bilo radosti na snegu za ta dan dovolj. Medtem ko je nejevoljna deklica pospravljala smuči in odpenjala smučarske čevlje, se je ob spodnji postaji velike vlečnice manjša skupina tečajnikov pripravljala, da preizkusi prve zavoje na bolj položnem delu šentjoškega smučišča. »Prosta mesta za tečaje so se zapolnila v samo nekaj urah,« je s priljubljenostjo smučišča med okoliškimi prebivalci zadovoljen predsednik smučarske sekcije pri športnem društvu Šentjošt Robert Oblak.
Letošnja zima bolj obetavna
V letošnji zimi so na smučišču z malo in veliko vlečnico do začetka minulega tedna našteli 28 obratovalnih dni. »V primerjavi s preteklo zimo je sezona dobra. Lani sta vlečnici delovali le šestnajst dni, dodatno škodo je nato povzročil februarski žled. To zimo je obratovalnih dni že zdaj več, prvič po dolgem času smo imeli sneg tudi med novoletnimi prazniki,« pojasnjuje Oblak. V Šentjoštu se proti vse pogostejšim zelenim zimam borijo z umetnim zasneževanjem, s katerim si na smučišču pomagajo že vse od sezone 2005/2006, zimo prej so postavili reflektorje za nočno smuko.
Smučišče umetno zasnežujejo tudi na Polževem, kjer je bilo prvi februarski konec tedna živahno, saj so na dvesto metrov dolgi strmini z vlečnico na krožnike imeli prve obratovalne dni. »Lani nismo obratovali, letos smo imeli težave z okvaro vlečnice, a do zimskih počitnic bomo pripravljeni. Upamo le, da bo do takrat zdržal tudi mraz, da ne bo kakšne odjuge,« je povedal Janez Erjavec iz tamkajšnjega športnega kluba. Poudaril je, da je obratovanje smučišča drago, sploh ko naravnega snega ni dovolj in je znesek na računu za vodo, ki jo potrebujejo za izdelavo umetnega snega, visok. Zato bi na sezono potrebovali vsaj trideset obratovalnih dni, da bi lahko pokrili vse stroške.
Da je letošnja zima bolj obetavna, se strinja tudi Dušan Žagar, predsednik smučarskega društva Črna pri Kamniku, pod okriljem katerega deluje majhno smučišče Osovje. »Smučišče je bilo odprto od 31. decembra do 10. januarja, potem je bilo zaradi otoplitve nekaj dni zaprto, vlečnice smo ponovno zagnali konec januarja. Med tednom je obiskovalcem na voljo nočna smuka, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa tudi celodnevna,« pojasnjuje Žagar. Dodaja, da je interesa med okoliškimi prebivalci veliko, samo minulo nedeljo so prodali dvesto smučarskih vozovnic, med počitnicami se smučarskih tečajev udeleži do petdeset otrok.
Želijo si spremembe v zakonodaji
»Ko so razmere dobre, je na smučišču vedno gneča, smučarji prihajajo iz domala vseh bližnjih občin,« je s smučarskim utripom v lepih zimskih dneh zadovoljen Erjavec, ki bi si ob tem želel več pomoči občine. »Nekaj denarja so prispevali, a podpora bi bila lahko boljša,« dodaja, mnenje z njim pa deli tudi Žagar: »Vsaka pomoč je dobrodošla. Če člani našega društva za smučišče ne bi skrbeli prostovoljno, bi verjetno tudi mi končali tako kot nekatera druga majhna smučišča, na katerih naprav niso zagnali že več sezon.«
Da bi mala smučišča zaščitili pred propadom, si že nekaj časa prizadevajo v Združenju slovenskih žičničarjev. Želijo si spremembe v zakonodaji, s katerimi bi za majhna smučišča veljala nekoliko drugačna pravila kot za velika. »Za majhna smučišča običajno skrbijo prostovoljci, zanesenjaki, ki jim je treba omogočiti normalno poslovanje. Če je zima slaba in smučarskih dni malo, društva nimajo prihodkov. Kljub temu potrebujejo strojnika, nadzornika, reševalce, njihove namestnike. Te je treba plačati, kot tudi pripravo ter preglede naprav in smučišča. Mala smučišča tega ne zmorejo,« težave pojasnjuje sekretar pri združenju Danilo Brecelj. Poudarja, da zaradi tega vsako leto ugasne kako smučišče. »V tem koncu smo eni redkih, ki še obratujemo. V zadnjih letih je v naši bližini propadlo okoli šest malih smučišč,« pritrjuje tudi Oblak.
»Varnost je vedno na prvem mestu, a treba je najti pot, po kateri bo za varnost na smučišču dobro poskrbljeno, hkrati pa je treba zahteve o številu ljudi, ki na smučišču skrbijo, da vse teče gladko, prilagoditi velikosti in konfiguraciji terena,« dodaja Brecelj. Upa, da bodo predvidene spremembe zakonodaje uskladili že do naslednje smučarske sezone in tako pomagali malim smučiščem, ki ponujajo ugodno smuko tudi tistim, ki si smuke v večjih smučarskih centrih ne morejo privoščiti. »Hkrati mala smučišča šolam omogočajo, da organizirajo smučarske tečaje ali šole v naravi v neposredni bližini in se tako izognejo stroškom prevoza,« zaključuje sekretar.
