Pod stropom prostorne telovadnice Biotehniškega izobraževalnega centra je vse samo švigalo po zraku sem in tja, podobno pa zaradi lovljenja letečih papirnatih letalnikov tudi po tleh. Niti pozoren pregled in umik na tribuno nista pomagala, da ne bi eden papirnatih letalnikov zavil naravnost v čelo. »Se opravičujem,« se je nasmehnil deček in odfrčal naprej. Začelo se je namreč tekmovanje v dolžini leta.
Mlade navdušujejo nad tehniko
Malčki so se zvrstili za klopjo in se pomerili, pomembni sta bili tako konstrukcija letala kot tehnika meta. Desetletni Julijan Vetsch je svoje plovilo zabrisal kar 27 metrov in zadel enega od tekmovalcev na drugi strani telovadnice, ki se je ogreval za tekmo z modeli drsnih plovil. »Iz papirja sem naredil klasično puščico, ki leti ravno in hitro,« je zadovoljen z metom pojasnil desetletnik in nam pokazal v knjigi načrtov, kar je ustvaril. Za kategorijo, ki meri, koliko časa letalce ostane v zraku, je imel pripravljen seveda drugi model z boljšimi sposobnostmi lebdenja. »Zelo zanimivo je tukaj, da vidiš, kaj še drugi delajo, in preizkusiš, kaj si sam naredil,« je dodal.
Njegov spremljevalec, oče prijatelja Matica, se je medtem ponudil kot tarča za vajo pred naslednjo kategorijo tekmovanja. »Mene ciljaj. Tako. Malo ti ga v levo vleče. Pazi na to potem,« je usmeril varovanca. »Gremo, naslednja kategorija. Ciljamo ta stožec. Deset minut imate, da malo vadite,« je povedal Jože Čuden v megafon in že so se letalca znova vsula proti sredini telovadnice. Vmes nam je Čuden pojasnil, da se je tekmovanja udeležilo 40 modelarjev. »Pomembno je spodbujati mlade za tehniko in modelarstvo, dokler še niso izoblikovani. Da jim približamo naravoslovje in tehnične poklice, jih je treba nagovoriti hitro, saj je ponudba interesov široka. Tisti, ki pridejo nekaj let zapored in ki so v stiku s tem še v šoli na krožkih in v družbi, navadno ostanejo modelarji,« je povedal urednik revije Tim.
»Papirnati« doktorji aerodinamike
V kotu smo medtem ujeli Oto Černe, kako je sestavljala nov model drsalnika. »Material je depron, ki se sicer uporablja kot izolacija pod parketom in je zelo lahek in vzdržljiv. Nato po načrtu iz njega izrežeš krila, zakrilca, rep in profil ter vse skupaj zlepiš. Če imaš čas, lahko z likalnikom še malo 'popeglaš', da površina iz deprona ni tako kosmata,« je pojasnila proces in navrgla še nekaj trikov. Dodala je, da je za let najbolj važna uravnoteženost, zaradi česar ga bo v prvi tretjini kril podprla. »Tako, da se 'vaga' med prstoma,« je še vizualno pokazala. Izkušnje si je nabrala od očeta, ki že več kot 30 let modelira razne stvari, tudi sicer pa je industrijski oblikovalec.
»To je edino tekmovanje pri nas in potem se poleg otrok še starejši malo udarimo,« se je Primož Černe nasmejal ob pripravah na tekmo z modeli drsalnikov. Njegov tehta le štiri do pet gramov, saj je sestavljen iz karbonske palčke in zelo lahke snovi za krila. »Dvajset sekund letenja bo nekje dober čas glede na velikost telovadnice,« je ocenil in nadaljeval: »Tehniko izmeta osvojiš pri vsakem modelu posebej. Sicer pa je cilj, da se iz zavoja na najvišji točki drsalnik čim prej poravna in potem počasi pristaja.« Najboljši in največji modeli, imenovani »doktorji aerodinamike«, ki imajo tudi do dva metra premera kril, dosegajo več kot tri minute neprekinjenega leta. To fascinira in spodbuja otroke, da se tudi sami ukvarjajo s tehniko, pravi. »Otroci morajo delati s svojimi rokami. Pomembno je, da naredijo svoje modele, saj je to najboljša tehnična podpora,« je dodal in zaključil, da ga zato na tekmovanju veseli predvsem kar nekaj novih modelov, ki so jih otroci izdelali.
