Opozorila, ki jih je bila deležna Stranka Mira Cerarja ob sprejemu v družino evropskih liberalcev ALDE in tudi v zadnjih dneh, so očitno zalegla. Poslanska skupina največje vladne stranke je namreč včeraj sklenila, da bo podprla spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po katerih bi se pravice in dolžnosti raznospolnih in istospolnih parov popolnoma izenačile. »Podprli bomo spremembe zakonodaje, ki sledijo družbenim spremembam, odpravljajo neenakost med državljankami in državljani Slovenije ter pripomorejo k bolj odprti družbi,« so poudarili v SMC.
Sedanja vlada ni naredila koraka naprej
Rešitev, ki jo ponuja Združena levica, je preprosta. V ZZZDR bi namesto sedaj veljavnega besedila, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, zapisali, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Izenačili pa bi tudi pravice zunajzakonskih zvez heteroseksualnih in homoseksualnih parov. »Kot ugotavlja tudi ustavno sodišče, je zakonodaja diskriminatorna, saj neupravičeno razlikuje med istospolnimi in raznospolnimi pari. Istospolnim parom se neupravičeno odrekajo številne socialne, ekonomske in pravne pravice,« poudarjajo v ZL. Predlog Združene levice je glede rešitev za istospolno skupnost pravzaprav enak prvotnemu besedilu družinskega zakonika iz časa Pahorjeve vlade, ki pa so ga kasneje tudi zaradi nesoglasij v koaliciji »omilili«. Tako so v vladni kompromisni različici izpustili možnost, da istospolni par skupaj posvoji otroka.
Tudi sedanja vlada koraka naprej od družinskega zakonika pri posvojitvah ni naredila. Nasprotno, vztrajala je pri predlogu zakona o partnerski skupnosti, ki je bil pripravljen že v mandatu Alenke Bratušek ter na področje posvojitev in oploditve z biomedicinsko pomočjo izrecno ni posegal. A je ZL s svojim predlogom vlado zadnji hip prehitela, ministrsko ekipo pa očitno spravila v zadrego. Kot je mogoče slišati, kakšne širše razprave na to temo na četrtkovi seji vlade ni bilo. Po zaskrbljenosti, ki jo je izrazila ministrica za kulturo iz vrst DeSUS Julijana Bizjak Mlakar in se je nanašala na pričakovano reakcijo dela javnosti ter možnost (ponovnega) referenduma, je namreč državni sekretar na ministrstvu za delo Dejan Levanič (SD) spomnil na zavezo v koalicijski pogodbi, da bodo koalicijski partnerji »na podlagi odločb ustavnega sodišča pristopili k odpravi sistemske diskriminacije istospolnih partnerjev in istospolno usmerjenih ljudi«. Vlada torej predlogu ZL, ki odpravlja diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti, ni mogla nasprotovati, ga pa tudi ni podprla. S tem je nakazala, da bo zagovarjanje sprememb prepustila predlagateljem, odločitev pa poslancem.
Čeprav obstaja možnost, da kakšen poslanec SMC sprememb ne bo podprl, pa gre po včerajšnjem stališču največje poslanske skupine vendarle pričakovati, da teh ne bo toliko, da bi predlog ZL padel. Kot je znano, so podporo že izrecno napovedali v ZaAB in SD. Poslanci druge največje vladne stranke DeSUS sicer niso enotni, zato bodo »glasovali po svoji vesti«, približno polovica pa naj bi bila spremembam naklonjena.
580 vlog in nekaj več kot 40 posvojitev
Vsekakor pa ni pričakovati podpore NSi in SDS. Nedvomno bodo nasprotovali že novi definiciji zakonske zveze, zagotovo pa bodo tudi tokrat zelo vroča tema posvojitve. Tako so nasprotniki izenačitve pravic razno- in istospolnih parov že ob družinskem zakoniku pred tremi leti poudarjali, da gre za napad na družino, za razvrednotenje naravne biološke usmerjenosti družine v novo življenje… In to kljub dejstvu, da zakonik ni širil že obstoječe možnosti enostranske posvojitve v istospolnih družinah oziroma da je to možnost že leta 2010 izrecno dopustilo vrhovno sodišče. Takšnih posvojitev je bilo doslej dvanajst. Ker pa bodo, če bo predlog ZL sprejet, istospolni pari tudi pri posvojitvah povsem izenačeni z raznospolnimi, je pričakovati še glasnejši angažma skrajnih zagovornikov tradicionalne družine. A je ob tem potrebno dodati, da je po podatkih ministrstva za družino kandidatov za posvojitev že sedaj mnogo več kot otrok, ki jih je mogoče posvojiti. Tako je bilo septembra 2014 na centrih za socialno delo skupno 580 vlog, posvojitev pa je bilo lani le nekaj več kot 40.
Prav tako pa velja dodati, da so enake možnosti za posvojitve v več evropskih državah že uveljavljene. Pred nekaj tedni je tudi avstrijsko ustavno sodišče sprejelo odločitev, po kateri bodo posvojitve mogoče za istospolne pare, to pa utemeljilo z določilom evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do zasebnega in družinskega življenja. Kot je slišati, sta tako ta primer kot tudi sprememba ustave glede referendumskih pravil olajšala včerajšnjo odločitev poslanske skupine SMC.
Družinski zakonik bi pred tremi leti »preživel«
Po novem je v ustavi namreč izrecno zapisano, da referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopustno razpisati. »Ta sprememba bistveno omejuje možnost, da ustavno sodišče odobri referendumsko odločanje,« upajo v Združeni levici.
Ustavno sodišče je do sedaj v dveh postopkih ugotovilo, da je pravna ureditev, ki velja za istospolne partnerje, neustavna. Ob tem spomnimo, da je zahtevo za oceno ustavnosti zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti v delu, ki se nanaša na postopek registracije, pred letom dni vložilo upravno sodišče. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič meni, da so spremenjene ustavne določbe primerna in zadostna podlaga za prepoved referenduma v primerih, ko gre za nasprotovanje širjenju pravic pripadnikov ranljivih manjšinskih skupnosti. Hkrati pa opozarja, »da je bilo ustavno sodišče že nekajkrat kritično do pristopov, v katerih so se deležniki sklicevali na njihove odločbe, zakonske rešitve pa so bile širše«.
Če bi vendarle prišlo do referenduma, pa je vsekakor pomembno tudi, da so se bistveno zaostrili pogoji za padec zakona. Za to namreč ne zadošča več večina glasov udeležencev referenduma, temveč mora proti zakonu glasovati najmanj petina volilnih upravičencev. Po teh pravilih pa bi družinski zakonik pred tremi leti »preživel«, saj bi za njegov padec zmanjkalo okoli 60 tisoč glasov.
