V centralni banki so ukrep septembra 2011 sprejeli z namenom, da v času močne krepitve franka in visoke negotovosti na finančnih trgih zaradi krize evrskega območja zaščitijo švicarsko gospodarstvo, ki mu je krepak tečaj nacionalne valute zelo škodil.
Valuta varnega pristanka
Centralna banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je frank, ki v negotovih časih velja za t.i. valuto varnega pristana, še vedno močan, a se je njegova precenjenost od uvedbe omenjenega ukrepa zmanjšala, gospodarstvo pa je triletno obdobje izkoristilo za prilagoditev.
Vrednost franka je po objavi za večino udeležencev na trgu presenetljive odločitve poskočila. Če je bilo treba v sredo za evro odšteti še malo nad omenjeno mejo 1,20 franka, je bil danes en evro nekaj časa vreden le 0,8517 franka. Pozno popoldne po evropskem času je bilo treba za en frank odšteti 1,0421 dolarja.
Slaba novica tudi za slovenske posojilojemalce
Z rastjo vrednosti franka pa so potonili tečaji delnic na züriški borzi. Osrednji indeks SMI je dan končal 8,67 odstotka pod izhodiščno vrednostjo, potem ko je indeks padel že za skoraj 14 odstotkov. Borzniki se očitno bojijo negativnih posledic za švicarsko gospodarstvo, saj so trenutno razmere v evrskem območju in širše globalno še vedno negotove, vrednost evra pa pada. V takih časih se borzniki obračaj k naložbam, kot je frank.
Odločitev centralne banke je slaba novica tudi za tiste slovenske posojilojemalce, ki imajo posojila, vezana na frank. Ta najbolj bremenijo gospodinjstva, na katera odpade pretežni del tovrstnih posojil, še posebej visok delež pa predstavljajo pri stanovanjskih posojilih.
To je izpostavil tudi analitik in predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker. "Ta poteza slovenskim gospodinjstvom s krediti v 'švicarjih' ne bo prinesla nič dobrega. Podražili se bodo, v tem trenutku za 20 odstotkov," je ponazoril.
Banke jih v luči krepitve franka od izbruha finančne krize praktično ne odobravajo več. V času, ko se je švicarska centralna banka odločila za branjenje zgornje meje vrednosti franka, jih je bilo za skoraj 1,75 milijarde evrov, konec lanskega leta je izpostavljenost prebivalstva do tujih valut znašala med pol milijarde in milijardo evrov. "Ocenjujemo, da je izpostavljenost pretežno v frankih," je dejal Erker.
