V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) je prišlo do novega preobrata. Tokrat pri načrtih o usodi obstoječih blokov 4 in 5. Če bi moral prvi letos prenehati obratovati, drugi pa preiti v »hladno rezervo«, po novem očitno ne bo več tako. Iz Šoštanja so tako ministrstvo za okolje in prostor že obvestili, da želijo kurilno napravo na bloku 4 uporabljali do konca leta 2023. To posledično pomeni, da bi v TEŠ do takrat uporabljali kar tri bloke.
Gre za prelom z dosedanjimi načrti TEŠ. V Šoštanju so namreč od januarja 2010, ko so se začele kazati prve luknje pri napovedih o zalogah premoga, zatrjevali, da bosta bloka 4 in 5 leta 2015 prenehala »običajno« obratovanje. Po načrtih, ki so jih v TEŠ predložili tudi mednarodnim financerjem, bi moral od letos tako dejansko obratovati le novi, 600-megavatni blok 6. Medtem ko je bil 345-megavatni blok 5 predviden za občasne zagone, naj bi 275-megavatni blok 4, zgrajen davnega leta 1973, dokončno ugasnili. Na ta način bi imeli v TEŠ na voljo tudi dovolj velenjskega premoga, hkrati pa bi prihranili tudi pri nujnih vlaganjih v okoljsko prenovo najmanj enega starega bloka.
So v TEŠ spet zavajali, tokrat pri obnovi blokov?
A zdaj so si v TEŠ premislili. Po najnovejših načrtih bi tako blok 4 med januarjem 2016 in decembrom 2023 skupaj obratoval največ 17.500 delovnih ur. Na leto torej približno 2200 delovnih ur, kar je tretjina načrtovanega povprečnega letnega obratovanja bloka 6. To TEŠ dovoljuje evropska direktiva o industrijskih emisijah, ki govori o mejnih emisijskih vrednostih. Teh v Šoštanju pri bloku 4 z načrtovanim obratovanjem ne bi presegali. To pomeni, da jim nanj ne bi bilo treba vgraditi naprave za čiščenje dušikovih oksidov (DeNOX). S tem naj bi v TEŠ, ki jo vodi Matjaž Eberlinc, prihranili okoli 15 milijonov evrov.
Toda ti načrti, o katerih bo imelo zadnjo besedo ministrstvo za okolje, zbujajo nemalo vprašanj. Še pred petimi leti so namreč v TEŠ pomisleke, ali bi se namesto gradnje novega, 1,43 milijarde evrov vrednega bloka 6 bolj izplačalo obnoviti bloka 4 in 5, zatirali v kali z argumentacijo, da se to zaradi starosti obeh blokov ne bi izplačalo. Leta 2011 je študija nemške družbe Evonik, ki je v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) več mesecev niso želeli razkriti javnosti, razkrila, da bi obnova blokov 4 in 5 stala 710 milijonov evrov. A zdaj se je izkazalo drugače. Vsaj do decembra 2023 bi tako lahko v Šoštanju večino predvidenih obratovalnih ur bloka 6 »pokrili« z delovanjem blokov 4 in 5. Koliko bi to stalo TEŠ, za zdaj ni znano. Res je, da so v TEŠ že leta 2010 na generatorju bloka 5 zamenjali stator in rotor, kar jih je stalo 16 milijonov evrov. Druga zgodba je blok 4, ki naj bi potreboval precejšnja vlaganja.
Blok 4 ostaja tudi zaradi napovedanih odpuščanj?
Spet drugo vprašanje je povezano s premogom. Tega je po dosedanjih študijah že za polno obratovanje bloka 6 in močno zmanjšano obratovanje bloka 5 komaj dovolj. Za nameček bodo v TEŠ zanj plačevali višjo ceno od načrtovane. »V TEŠ ne predvidevamo, da bi od začetka poizkusnega obratovanja bloka 6 električno energijo istočasno proizvajali vsi trije bloki. Tudi zato namen zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z električno energijo ne zahteva večje količine premoga od predvidene,« poudarjajo v Šoštanju. To tudi pomeni, da elektrarna naj ne bi proizvajala dodatnih emisij izpušnih plinov.
Iz tega je mogoče sklepati, da se v TEŠ za podaljšanje obratovanja bloka 4 zavzemajo zaradi vsaj dveh razlogov. Prvi – in uradni – je večja zanesljivost oskrbe z električno energijo. Pri tem ni jasno, ali v Šoštanju po nekaterih zapletih pri poizkusnem zagonu morda vnaprej računajo tudi na težave z blokom 6, ki bi zahtevale občasne ustavitve obratovanja. Drugi razlog bi lahko bil socialne narave. Če bi v TEŠ polno obratoval le blok 6, bi bila po nekaterih ocenah odveč približno polovica zaposlenih. TEŠ ima trenutno okoli 450 zaposlenih. Po podatkih iz zadnjega veljavnega investicijskega načrta naj bi jih na bloku 6 delalo okoli dvesto, število preostalih zaposlenih pa želijo v HSE znižati. Toda večje število uradno delujočih blokov bo povečalo tudi potrebo po vzdrževalcih, dežurnih ekipah in drugih zaposlenih.
