Od smrti vojaka Blaža Furjana bosta kmalu minili dve desetletji. Tik pred odhodom iz vojske naj bi storil samomor, na to pa njegova družina nikoli ni pristala. Sestra Barbara je sama raziskovala, se borila za dokumente, iskala priče, napisala knjigo, državi postavila 77 vprašanj, na katera še vedno ni dobila odgovorov. Spet smo obiskali Barbaro Furjan. Bori se na treh frontah. »Prva je javna beseda, pomembna je, brez nje se uradniki in funkcionarji uspavajo. Po knjigi bomo posneli film, o tem se menim z mnogimi, tudi z Jaredom Letom. Druga je trkanje na vest, priče onih dogodkov se bojijo, kar je logično, a nekoč bo nekoga le zapekla vest in bo spregovoril. Za njim gotovo tudi drugi. Meni veliko povedo, gotovo bo kdo tudi pričal. O nenavadnih tovornjakih denimo, ki so ono noč mirno vozili mimo straž, ki pa jih niso videle…

Tretja so inštitucije pravne države. Tožilcu Mateju Peterci se je po toliko letih le zdelo vredno odpreti primer. Videla sem, da je mojo knjigo prebral, polna je listkov, oznak, tudi možne priče zaslišuje. Debel spis se mu je že nabral, na njem zdaj res piše Janša. Ne vem pa, zakaj mi ne dovoli kopirati slik bratove obdukcije. Videla sem jih, končno, po toliko letih. Tudi drobno luknjico strela, pa mi strokovnjak zatrjuje, da bi strel iz kalašnikovke z bližine povzročil strašno razdejanje. Vidim, da policija ni določila kota strela, ni naredila parafinske rokavice, ni raziskala, kdaj in kako so brata obgrizli psi… Skratka, toliko malomarnosti, da bo očitno treba na evropsko sodišče. Vse imamo pripravljeno, le nekaj dni še.

Vse sem že obredla, na vsa vrata potrkala, v kabinetu predsednika države so mi rekli, da mojo vztrajnost in pogum sicer občudujejo, a nimajo pristojnosti – hvala za občudovanje, sem rekla, a raje bi pomoč!«

Zaslišan

Pogovarjate in dopisujete se z veliko ljudmi, oglasil se vam je Darko Njavro, ki na pogovor z nami ne pristane, trdi pa, da nikoli za nič ni bil zaslišan…

»No, tokrat je bil, vem od tožilca Peterce. Pa tudi Kunstelj piše o tem. Trdi, da je Njavro obvestil Janšo in Krkoviča v zapor na Dobu, da bo zaslišan.«

Takole piše Mitja Kunstelj:

»Zgodaj zjutraj naslednjega dne je Njavro dobil elektronsko pošto iz zapora na Dobu: 'Kopanje po primeru Furjan naj se neha, poskrbi za to! Lp, Janez.'

Samo na eno stvar je Janša pozabil ali pa jo podcenjuje. Tokrat mu nasproti ne stoji skorumpiran sistem, ki ga je sam ustvarjal. Ne, tokrat so na drugi strani prizadeti svojci umorjenih, Merlaka, Furjana in še koga.«

Barbara, tudi vaše dopisovanje z Njavrom je zanimivo. Nam ga zaupate?

»Lahko, morda bo pomagalo tudi tožilcu. Še na uradu Pahorja, ko sem bila pri Kreku na obisku, mi je bilo rečeno, da oni pač ne morejo posegati v delo tožilstva. Le nanj se torej še zanašam. Saj je Njavro Peterci sam omenil najino dopisovanje. To me je presenetilo, še bolj pa, ko sem na spisu zagledala zapisano ime Janez Janša, kjer bi pričakovala ime Blaž Furjan. Vsi indici kažejo, da bi bil lahko prav Janša kriv za vse, kar se je po letu 1991 dogajalo in zgodilo v vojski, tudi z mojim bratom.«

Beg pred resnico

Tako je Barbara Furjan pisala tudi tožilcu Peterci, ki preiskuje umor njenega brata, vojaka Blaža Furjana, čeprav naj bi ta uradno storil samomor. Dopisovanje z Njavrom, ki mu ga je poslala, pa je teklo takole:

Barbara Furjan: »Pozdravljen, ker te ne poznam, te bom najprej vprašala: Si ti morda brat ali kakor koli v sorodu z Darkom Njavrom?«

Uporabnik facebooka: »Ne. To sem jaz. Moje uradno ime je Božidar Martin, od tu vzdevek Darko.«

Barbara Furjan: »In čemu bi si ti želel prijateljstvo z menoj?«

Uporabnik facebooka: »V bistvu sem nov na FB in se malo lovim s temi kontakti…«

Barbara Furjan: »Aha, in se ti ne sanja, kdo sploh sem? Kunstelj pa Blaž Furjan pa vse to…«

Uporabnik facebooka: »Žal vem, kdo je Kunstelj, patološki lažnivec! Ne vem in me ne zanima, kaj imata vidva…«

Barbara Furjan: »Blaž je bil moj brat in je mrtev že šestnajst let! Bil je umorjen v vojašnici, nam pa so dejali, da je storil samomor, česar nikoli nisem verjela in nikoli ne bom verjela. V Nedeljskem dnevniku je pisalo, da naj bi bil tudi ti tisto noč prisoten v vojašnici Franca Rozmana Staneta… Martin, Darko oziroma kdor koli že si, ali lahko dodaš Cirila Brajerja tu na FB, pa mu še ti poveš svoj del zgodbe. Moj brat je bil umorjen in ta resnica bo prej ali slej prišla na dan. Nekdo si bo po toliko letih vsaj tako olajšal dušo.«

Uporabnik facebooka: »Mitja Kunstelj je patološki lažnivec in narkoman. Rad nastopa, rad bi bil pomemben. On ni bil nikoli specialec niti moj prijatelj. Zaposlen je bil v specialni, kjer je opravljal stražarska dela… Bedasto, da se moram zaradi njega zagovarjati.«

Barbara Furjan: »Ok, in kaj si bil ti, če je on bil nekakšen stražar? Je ta paravomo sploh obstajal, kaj ste za Janšo počeli? Ti res prav nič ne veš?«

Uporabnik facebooka: »Jaz sem bil pomočnik poveljnika specialne brigade Moris. Za vsak dan se ve, kje sem bil in kaj počel. V enoti je bilo 1000 ljudi, Kunstelj je bil eden med njimi. Jaz pa med 7 v poveljstvu. Paravomo ni nikoli obstajal, nič nismo počeli za Janšo. Žal me takrat sploh ni bilo v Sloveniji, v Ameriki sem bil.«

Barbara Furjan: »Mi lahko prosim pošlješ skeniran vizum ali pa letalsko vozovnico, ogromno bi mi pomenilo; kot tudi, če se najdeta s Cirilom.«

Uporabnik facebooka: »Nedeljski dnevnik je politično orientiran časopis, ki mu ni mar za resnico, temveč za pljuvanje Janeza Janše in ljudi, ki so resnično ali domnevno v njegovem krogu. Bil sem 'kriv' za bombe, za ukradeno orožje iz kasarne, za ugrabitev majorja Trohe, za rop SKB banke… Nikoli pa me niso preiskovali, nikoli nisem bil zaslišan, policija ve, da nisem nikjer vpleten… Novinar ne bo objavil resnice, temveč tisto, kar bo želel, zato nima smisla.«

Barbara Furjan: »Novinar ti lahko pred objavo pošlje vse in šele, ko se boš strinjal z objavo, bo to tudi objavljeno!«

Sumi, dvomi

No, kljub najboljši volji se z Darkom Njavrom nismo srečali. Zato še prepis dopisovanja Mitje Kunstlja:

»Sva pila kavo. Jaz in on. Bivši kamerad iz Morisa, paravoma in še od kod. Na kavo in 'pogajanja' ga je poslal Darko Njavro.

XX: Furjan!

MK: Furjan kaj?

XX: Nakladaš in izdajaš. Ampak potopu boš sebe, idiot. A misliš, da se Daretu in Šraufu maščuješ? Vsi imamo kurbarijo zaradi tvojega pisanja in cajtngov.

MK: Kakšnih cajtngov?

XX: Periću in Nedeljcu gobezdaš in izdajaš.

MK: S Perićem ne govorim, govoril sem z Brajerjem, pametnjakovič. Vse, kar je slišal od mene, sem itak napisal. Dol mi visi za vse vas, ti je jasno.

XX: Zakaj ji potem opisuješ zadnje ure brata? Samo boš videl, ti boš šel sedet za to, noben drug.

MK: Zakaj jaz?

XX: Ker si javno priznal, da si bil tam. Za nas se ne ve, tvoja rekla kazala nič ne pomeni. Furjana pa ni nihče ubil. Počil se je sam.

MK: Ker se je premislil ali kaj?

XX: Kaj pa je mislil, da smo otroški vrtec? Ko se vse organizira in zmeni, ni odstopanj. On je...

MK: On je mrtev. Vi sta ga pa pognali v smrt.

XX: Sam se je počil. Pred pričami. Naenkrat je bil odvezan in je začel laufat. Ta drug pa z njim. Fajči je psa spustil na mulca.

MK: Lažeš. Fajči ni bil tam.

XX: Ko si ti šel, je on pršu. Kaj pa ti misliš. Da jih bomo kar pustili. Mularija pokvarjena.

MK: Tole bo prej al slej prišlo do epiloga. Barbara ne bo dala miru. Šestnajst let, pa še vedno vrta in išče.

XX: Kar naj. Nima kaj najti. Kar je bilo, je Sandi porihtal. Plavci pa niso posebej preiskovali.

MK: Ja vem. Je Gašper Norbert za OVS podpisal, da gre za samomor.

XX: Zato lahko tudi ti nehaš. Pust mrtve, da ne bo res kaj narobe. Mulca ne boste oživil... Če ga ne bomo mi prej tebi grob skopali.«

Njavro in Barbara sta skušala takole razčistiti, kje pravzaprav je bil med usodnim dogajanjem Njavro:

Barbara Furjan: »Oprosti, ampak verjela ti bom šele, ko mi boš poslal vizum in letalsko vozovnico. Mislim, da veš, da nisem ravno od včeraj!«

Uporabnik facebooka: »Draga dama, tako pač to ne gre več. Sedaj me že nadleguješ in obtožuješ brez dokaza, hkrati pa od mene pričakuješ dokaz nedolžnosti…

Barbara Furjan: »Citiram prepis tvojih besed zgoraj: Žal me takrat sploh ni bilo v Sloveniji, v Ameriki sem bil. Dokazljivo z vizumom, aviokarto… Vem le to, če bi imel ti čisto vest in te ne bi bilo prav ničesar 'strah', bi se s Cirilom mirno sestal.«