Razprodajo premoženja SGP Gorica, ki je na zahtevo upnikov končal v stečaju, še prej pa so na računih podjetij poštnih nabiralnikov končali trije milijoni evrov občinskega denarja, so vzeli pod drobnogled tudi organi pregona.
Na okrožnem državnem tožilstvu v Krškem so potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo, ki je v fazi preveritve na policijski postaji Sevnica. Vložila jo je družba M Sora iz Žirov, ki je ena od manjših upnic SGP Gorica. Prepričani so, da je Janez Artič kot likvidacijski upravitelj propadlega gradbinca deloval z namenom oškodovanja upnikov. Zato je po njihovem tudi odgovoren za škodo, ki jim je bila povzročena zaradi neplačila okoli 8600 evrov visoke terjatve. Po dostopnih podatkih so sevniški kriminalisti že nekaj dni po prijavi začeli s preiskavo primera. »Zbirajo se šele obvestila v predkazenskem postopku,« so nam pojasnili na tožilstvu.
Čeprav se ekipa stečajnega upravitelja Zlatka Vilija Hohnjeca še ni lotila brskanja po obsežni poslovni dokumentaciji SGP Gorica, ga bo nedvomno zanimalo, ali so očitki upravičeni in na kakšen način je Artič prodajal premoženje, ki ga je bilo še leta 2011 za dobrih 15 milijonov evrov, torej več kot dovolj za poplačilo upnikov. Ti so imeli tedaj za šest milijonov evrov terjatev. Le nekaj mesecev pred stečajem je ostalo v SGP Gorica 1,8 milijona evrov premoženja, dolgov pa je bilo še vedno za 3,5 milijona evrov. Kljub vsemu bo veliko težavo predstavljala zakonska omejitev, po kateri lahko stečajni upravitelj izpodbija le pravne posle v treh letih pred stečajem. Od prodaje ključnega premoženja so namreč minila že več kot štiri leta.
Kot smo v zadnjih tednih razkrivali v Dnevniku, je iz likvidacijske mase SGP Gorica izginjalo dragoceno premoženje, ne da bi pri tem prišlo do denarnih nakazil. V oči bodejo tudi visoki zaslužki, ki so jih na škodo SGP Gorica ustvarili posamezniki, skriti za podjetjem WPF LLC iz ameriške davčne oaze Delaware.
Samo s poceni nakupom nekdanjih projektnih podjetij SGP Gorica, ki so bila upravičena do sredstev iz poravnave z novogoriško občino, je WPF zaslužil 1,4 milijona evrov. Avgusta lani, ko je bilo že jasno, da se bo na račune projektnih podjetij steklo več kot 1,7 milijona občinskih evrov, jih je WPF kupil za vsega 309.000 evrov. Hkrati je za nekdanjo hčerinsko družbo SGP Gorica odkupil družbo Presta in z njo več milijonov evrov vreden hotel v središču Nove Gorice za 100.000 evrov. V rokah WPF so v istem dnevu končala še zemljišča v elitnem predelu Nove Gorice, zanje pa naj bi plačal milijon evrov. Omenjeno premoženje je SGP Gorica izgubil večinoma z verižnim pobotom terjatev, tako da v likvidacijsko maso SGP Gorica od prodaje nekaterih naložb ni šel niti evro.
Pri vseh omenjenih spornih poslih je eno glavnih vlog odigral Artič z družino. Ni le lastniško obvladoval SGP Gorica, vodil postopka likvidacije in prodajal premoženje. Izkazalo se je, da je tudi financiral kupce, s tem da je jamčil za milijonsko bančno posojilo, ki so ga najeli za odkup najprivlačnejših delov SGP Gorica. Tudi posredniki pri preprodaji premoženja so bili tesno povezani z družino Artič. Med drugim gre za Marka Milenkovića, dolgoletnega Artičevega poslovnega partnerja, Matjaža Preglja, domnevno polbrata Artičeve življenjske partnerice, in Sebastjana Preglja, nekdanjega svetovalca vodstva SGP Gorica.
Artič, ki na naša vprašanja o povezanosti z vpletenimi v razprodajo SGP Gorica ne odgovarja, je kljub temu pred časom dejal, da so za njegov odhod z mesta likvidacijskega upravitelja SGP Gorica krivi »zunanji« akterji.
Omenimo, da so posle v SGP Gorica že večkrat obravnavali tudi novogoriški kriminalisti. Med drugim so preverjali okoliščine zunajsodnega sporazuma med tamkajšnjo občino in SGP Gorica, na podlagi katerega so na računih podjetij poštnih nabiralnikov končali več kot trije milijoni občinskih evrov. Po dostopnih informacijah so preiskovali, ali je bila s tem morda oškodovana občina (in ne SGP Gorica), postopek so decembra lani zaključili s poročilom tožilstvu, torej niso ugotovili utemeljenih znakov kaznivih dejanj.
