»Pokljuka je naš teren in ga ne damo,« je motivacijski slogan Jakova Faka za tekme na Pokljuki. Biatlonec iz Mrkopalja tudi z besedami podžiga vzdušje pričakovanj pred štiridnevnim tekmovalnim sporedom na Rudnem polju, ki se prične že z današnjo sprintersko preizkušnjo biatlonk (14:25).
Prav s to namero Fak izžareva samozavest, sproščenost in igrivost, ki temeljijo na trdnih temeljih. Hkrati je bronasta olimpijka Teja Gregorin že nekaj mesecev izpostavljala, da je zmagovalni oder na domači tekmi njena (pred)zadnja velika neuresničena želja in teh ciljev ni omilila niti v zadnjih dneh. Visokoleteča pa so tudi pričakovanja organizatorjev o obisku vsaj 15.000 gledalcev, ki bodo imeli kaj videti. Jutrišnjemu moškemu sprintu sledijo najbolj atraktivne preizkušnje – sobotni zasledovalni tekmi in nedeljska skupinska starta trideseterice najboljših, kar ima sloves biatlonske formule ena. Ob tem ni nepomembno, da je bila narava v sicer nagajivi zimi prirediteljem že naklonjena in je vsaj s kratkim sneženjem olepšala kuliso.
Tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala daje jasno vedeti, da bo povsem zadovoljen le z zmago, in glede na vrhunsko formo, ki jo je prinesel iz Östersunda in Hochfilzna, želi le čimprejšnji začetek jutrišnje tekme. In ni nepomembno, da je na Pokljuko prišel tudi Tomaš Kos, nekdanji dolgoletni trener slovenskih biatlonskih reprezentanc, ki je po burnih spomladanskih dneh v kaotičnih okoliščinah ostal brez dela, a ostal pomembna (osebna) svetovalna opora. Prav izostren občutek češkega strokovnjaka za nianse bi znal Faku in še komu prinesti kakšno dobrobit. Statistika kaže, da sta prav Jakov Fak in Klemen Bauer na prvih tekmah v primerjavi z lansko sezono naredila največji napredek v teku in streljanju med vsemi najboljšimi biatlonci na svetu.
Pomembnost domače tekme je primerljiva z olimpijado, je že predlani decembra znala povedati Teja Gregorin. »Moji cilji ostajajo takšni, kot sem jih že omenila,« zatrjuje Gregorinova, ki bi se rada postavila ob bok Tadeji Brankovič Likozar, ki je edina slovenska biatlonka v devetnajstih biatlonskih tednih pod Viševnikom v marcu 2007 uspela skočiti na zmagovalni oder kot tretja, medtem ko je Fak decembra 2012 že stal na vrhu stopničk in to želi le ponavljati.
Vicejunakinja športnega leta 2014 se je na Pokljuko posebej osredotočila. Sezono v Östersundu je začela nad pričakovanji visoko med deseterico, a ravni v Hochfilznu ni ohranila, kar je bilo opazno predvsem v smučini. A je toliko bolj samozavestna na strelišču (92/100). Zbranost ji je padla le v zasledovanju Hochfilzna zaradi redko videne nerodnosti, sicer bi bila z naskokom najboljša strelka karavane. Bronasta olimpijka se je doslej na 23 tekmah na Pokljuki šestkrat uspela preriniti med deseterico. A statistika kaže, da okolje pokljuških smrek po uspešnosti ne izstopa. Najlepši uspeh je peto mesto z zasledovalne tekme pred točno petimi leti. Prav v paradni olimpijski disciplini in skupinskem startu ima več možnosti, da položi svojevrstni poker zmagovalnih stopničk na najbolj cenjenih preizkušnjah.
Če kateri, bi 34-letni Ihanki morale pomagati izkušnje. Po vseh plateh. Za sabo ima nad 300 elitnih tekem. Od 37-letne Andreje Mali, 22-letne Anje Eržen do najmlajše, 17-letne Urške Poje, ki je v Hochfilznu v štafeti pokazala, da ima jeklene živce tudi za elitne tekme, je celo rekordna starostna razlika, medtem ko pred točno 22 leti na prvi tekmi svetovnega pokala na Pokljuki Slovenija še ni imela (konkurenčne) biatlonke. Po generacijski raznolikosti izstopajo tudi biatlonci. Kot peti se ob Faku in Bauerju ter zelencih Lenartu Oblaku in Roku Tršanu (kvalifikacije med omenjenima in Petrom Doklom je odločilo zgolj sedem desetink sekunde razlike na tekmi v Hochfilznu) vrača zimzeleni Janez Marič. Ker je največja živa legenda biatlona Ole Einar Björndalen, ki ga s petimi zmagami na Pokljuki sicer prekaša le Raphale Poiree, prihod v Slovenijo zaradi slabše forme odpovedal, bo 39-letni Blejec iz Bohinja starosta devetnajstega zbora najboljših svetovnih zimskih lovcev pod Triglavom.
