Kdor podeduje podjetje, naj plača davek. Zmeren in takšen, da prihodnost podjetja ne bo ogrožena, toda popusti in celo popolna oprostitev davka na dedovanje tovrstnega premoženja niso ustavni. Nemško ustavno sodišče je včeraj vladni koaliciji konservativcev (CDU) in socialdemokratov (SPD) naložilo, da mora zakonodajo, ki jo je leta 2008 sprejela koalicija teh dveh strank in je veljala od leta 2009, v poldrugem letu spremeniti v skladu z njegovo odločbo.
Nemško gospodarstvo je pred odločitvijo osemčlanskega senata o morebitni razveljavitvi pet let stare davčne zakonodaje slikalo črne posledice negativne sodbe za ohranitev delovnih mest. Ogroženih bi lahko bilo 400.000 delovnih mest v 27.000 družinskih podjetjih, kjer se vsako leto zamenja lastnik in ta z ene generacije preidejo na drugo. Dediči podjetij so imeli zadnjih pet let precejšnje privilegije. Če so podjetje vodili še pet let po dedovanju, so morali državi z davkom na dediščino odšteti zgolj 15 odstotkov vrednosti podjetja. Če so delovna mesta ohranili sedem let po prevzemu podjetja, so bili povsem oproščeni plačila davka.
Zgrešeni cilj
Toda zakonodaja je po mnenju ustavnega sodišča zgrešila cilj. Sporno je bilo predvsem to, da so bila mala družinska podjetja z manj kot 20 zaposlenimi deležna popolnega davčnega popusta. Novim lastnikom takšnih podjetij namreč ni bilo treba odšteti niti evra davka na dediščino, pa čeprav jim v naslednjih letih sploh ni uspelo ohraniti delovnih mest. Ker takšna mala podjetja v Nemčiji predstavljajo kar 95 odstotkov poslovnih subjektov, so bila po oceni ustavnih sodnikov v boljšem položaju kot večja podjetja, ki so za dodelitev davčnih olajšav morala dokazovati, da bodo ohranila delovna mesta.
Samih davčnih popustov ustavno sodišče ni opredelilo kot protiustavne. Zakonodajalcu je pri pripravi novele davčne zakonodaje pustilo veliko prostora. »Sodišče ocenjuje, da lahko zakonodajalci družinskim podjetjem zaradi ohranitve delovnih mest ponudijo določeno zaščito, ko lastništvo preide na naslednjo generacijo,« je ob izreku sodbe dejal podpredsednik ustavnega sodišča Ferdinand Kirchhof.
Žogica na političnem igrišču
Nemška država je lani z davkom na dediščino pobrala zgolj 4,7 milijarde evrov. Najmanj slabih enajst milijard evrov naj bi ji zaradi davčnih popustov spolzelo skozi prste. Zagovorniki večje obdavčitve so opozarjali, da dediči podjetij ne morejo biti oproščeni plačila davka preprosto zato, ker so se rodili v podjetniško družino. S povsem drugačno argumentacijo so podporo za svoja stališča iskali zagovorniki ohranitve davčnih popustov. Opozarjali so predvsem na negativne posledice njihove ukinitve. Inštitut Ifo je za Združenje družinskih podjetij izračunal, da bi pred popustom ob plačilu davka na dediščino več kot 40 odstotkov podjetnikov moralo prodati del ali celotno podjetje.
»Družinska podjetja sedaj skrbi, da bodo postala žogica na igrišču političnega prerekanja,« je včeraj izjavil predsedujoči upravnega odbora združenja Brun-Hagen Hennerkes. Skrb je najbrž utemeljena, saj se vladni stranki, v katerih so lahko pričakovali, da bo ustavno sodišče bistvo zakonodaje izpred petih let razveljavilo, ne strinjata glede tega, kaj storiti. Za zdaj jima je skupno le priseganje, da »vrnitev« davka na dedovanje ne sme ogroziti konkurenčnosti nemškega gospodarstva oziroma povečati njegovih davčnih bremen.
