Na Mariborskem Pohorju se je že udejanjila tudi naša napoved. Razvpiti podjetnik Niko Pauko si je namreč že smel odrezati svoj kos pogače. Podjetje PMKD je za storitve urejanja smučišč na Pohorju prejelo plačilo 27.217 evrov. Po grobi oceni pristojnih bo omenjeni podizvajalec v letošnji sezoni dobil najmanj 100.000 evrov.
PMKD je eno izmed podjetij v verigi družb, s pomočjo katerih je Pauko s pomočjo orionovcev umaknil svoje premoženje z dosega upnikov. Uradno PMKD resda ni v njegovi lasti, je pa vsem dobro obveščenim splošno znano, da je Pauko alfa in omega v tem podjetju, ki ima sedež na istem naslovu kot številna druga njegova podjetja.
Posel za podjetje iz Orionovega ozvezdja
Že večkrat smo opozorili na sporni način, po katerem Marprom deli posle, povezane z upravljanjem pohorskih žičnic in smučišč. Javno podjetje Marprom je občinski koncesionar za izvajanje žičniških prevozov na Mariborskem Pohorju in bi moralo vse tozadevne posle voditi v skladu z javnimi naročili. Vendar tega ne počne.
Brez javnega naročila je sklenil pogodbo s hčerinsko turistično agencijo Martura, ta pa je zatem »na trgu« iskala podizvajalce mimo zakona o javnem naročanju, z izgovorom, da za to ni zakonske potrebe.
Razmere za kanaliziranje denarja so odgovorni ustvarili s tem, da so razdrobili odgovornosti in posle na Pohorju. Zato je na hribu absurdno stanje, da žičnice formalno upravlja javno podjetje, smučišča pa njegova »zasebna« hčerinska turistična agencija.
Ker ne more smučarjem neposredno izstavljati računov za urejanje smučišč, so si morali pristojni domisliti recept, s katerim nameravajo pretakati denar, ki ga Marprom prisluži s prodajo vozovnic, na hčerinsko družbo in nato k zasebnikom. Odgovor vsebuje pogodba o poslovnem sodelovanju med javnim podjetjem in hčerinsko družbo.
V pogodbi, sklenjeni 12. novembra, že na prvi pogled bode v oči skrajno nehigienična poteza: Majhenič jo je podpisal tako v imenu Marproma kot tudi Marture. Sklenil jo je torej s samim seboj. »To je v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, saj gre za tipični primer konflikta interesov,« nas je opozoril strokovnjak za javna naročila, ki smo ga zaprosili za mnenje (in je hotel ostati anonimen). »Če bi Marprom skušal delati po zakonu, bi plačal upravljanje smučišč hčerinski družbi, ta pa bi morala objavljati javna naročila, ker jo financira javni naročnik in ker je posle pridobila na osnovi direktne pogodbe.«
Hčerinski družbi podelil 50 odstotkov popusta
Majhenič je izpeljal povsem drugačen manever. In sicer je ustvaril denarni tok z odobravanjem obsežnih popustov pri prodaji smučarskih vozovnic. V njem je določil, da javno podjetje Marprom, ki na podlagi koncesije upravlja občinske žičnice na Pohorju, od smučarskih vozovnic prejme samo polovico kupnine. S tem 50-odstotnim popustom dejansko financira Marturo in njene obveznosti s področja urejanja smučišč, četudi se poskuša v pogodbi neresnično prikazati, da denarni tok teče v nasprotni smeri.
Od novembra veljavni cenik vozovnic vseh teh Majheničevih poslovnih aranžmajev ne razkriva. Kupec si z njega ustvari vtis, da je prodajalec smučarskih vozovnic javno podjetje Marprom, turistična agencija pa zunanje prodajno mesto. V sporni pogodbi pa piše obrnjeno, in sicer da je Marprom zunanje prodajno mesto smučarskih vozovnic, s katerimi bo Martura zagotavljala denar za financiranje upravljanje smučišč. Zadeva je bržkone zrela za tržno in davčno inšpekcijo...
