V Premogovniku Velenje, ki so ga posli nekdanjega direktorja Milana Medveda pripeljali v hude finančne težave, s posojili Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) niso prišli le do denarja za plače rudarjev, ampak bodo z njim poravnali tudi račune za nespametne nepremičninske projekte.
Tako so v teh dneh končali 3,7 milijona evrov vredno dokapitalizacijo svojega invalidskega podjetja HTZ. Ta ima več kot 800 zaposlenih, večino invalidov, za premogovnik pa opravlja storitve servisiranja in vzdrževanja rudarske opreme in instalacij. V velenjski družbi so v kapital HTZ pretvorili 1,5-milijonsko kratkoročno posojilo, ki so mu ga odobrili julija letos, preostalo pa predstavljajo neplačane fakture iz lanskega in letošnjega leta.
Sveži kapital je le obliž na težave, s katerimi se sooča HTZ. Ob 5,1-milijonski izgubi je imelo namreč invalidsko podjetje prvič v svoji zgodovini negativen denarni tok iz poslovanja (EBITDA), kar bi lahko postavilo pod vprašaj njegov dolgoročni obstoj. HTZ bo imel tudi letos izgubo, vendar v Premogovniku Velenje še ne vedo, kolikšna bo. Kljub vsemu poudarjajo, da so izdelali načrt finančnega prestrukturiranja, na katerem temelji načrt poslovanja v naslednjem obdobju. »Iz teh dokumentov je razvidno, da je položaj v HTZ mogoče stabilizirati, seveda ob izpeljavi predvidenih in potrjenih ukrepov,« so dodali.
Največjega invalidskega podjetja v Sloveniji v visoko izgubo in likvidnostne težave ni spravila osnovna dejavnost, temveč drugi posli. HTZ se je namreč v zadnjih letih, ko je po nepremičninskem trgu kosila kriza, lastnoročno loteval velikih (nasedlih) projektov. Med njimi izstopata gradnja Eko srebrne hiše ob Dunajski cesti v Ljubljani in stanovanjsko-poslovnega objekta Gorica v Velenju. HTZ je pri tem vskočil namesto finančno izčrpanih gradbincev, ki so bili »hišni« izvajalci Premogovnika Velenje. V posle so se spuščali celo kot glavni izvajalci del, čeprav naj za to ne bi imeli kadrovskih in drugih resursov oziroma so najeli kar storitve prejšnjega izvajalca.
»Hišni« gradbinec Premogovnika Velenje
Največji zalogaj za HTZ je predstavljal okoli 31 milijonov evrov vreden projekt Eko srebrna hiša, ki ga je gradil za podjetje Akropola v lasti Franca Erjavca. Do tega je prišel septembra 2012, ko se je povezal s celjsko družbo Pluton Gradnje Zvonka Petka in podpisal več kot 13 milijonov evrov težko pogodbo za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Eko srebrna hiša bi morala biti že zdavnaj končana, a se je rok zaradi težav s črpanjem posojila pri Hypu in drugih zapletov precej premaknil. Objekt je tako šele nedavno pridobil uporabno dovoljenje, pred dnevi pa se je začel vpis etažne lastnine.
Medtem ko Eko srebrna hiša odpira vrata, prihajajo na dan informacije o vprašljivem ravnanju HTZ pri tem projektu. V uredništvu smo pridobili ključne pogodbe in druge dokumente, ki razkrivajo, kako darežljivi so bili v HTZ do Plutona Gradenj in kolikšne obveznosti so s tem naprtili sebi in lastniku, Premogovniku Velenje.
Tako se je Akropola, ki je bila investitor v objekt, sprva obrnila na Pluton Gradnje in ne na HTZ, ki je nato dokončal gradnjo. Ker je bil Pluton takrat že v finančnih težavah, je očitno potreboval finančno močnega partnerja in ga je našel v HTZ, pri čemer je Pluton že prej veliko sodeloval s skupino Premogovnik Velenje. Prvi mož HTZ Dejan Radovanović je sopodpisal pogodbo, na podlagi katere bi Eko srebrno hišo zgradili na ključ, v zameno pa bi dobili že omenjenih 13 milijonov evrov, ki bi jih v večini priskrbel Hypo. Slab milijon evrov bi šel za poplačilo prejšnjega izvajalca, Begrada, okoli 2,4 milijona evrov zadržanih sredstev pa bi Pluton Gradnje in HTZ prejela ob uspešnem dokončanju projekta.
Večmilijonske skrite obveznosti
Toda kmalu po podpisu pogodbe se je Pluton umaknil iz projekta. Marca se je namreč celjski gradbinec znašel pod plazom izvršb, kmalu zatem pa je začelo njegovo premoženje izginjati v rokah nekdanjih orionovcev. Tako je prvi mož HTZ s Plutonom sklenil posebni sporazum, po katerem je prevzel vse njegove obveznosti, pogodbo pa je podpisal kar z Brankom Bradvico, znanim slamnatim direktorjem, ki so ga uporabljali orionovci. Po naših informacijah so v HTZ za izvedbo (nekaterih) gradbenih poslov na Eko srebrni hiši najemali in plačali kar podjetja, ki so jih ustanavljali nekdanji zaposleni v Plutonu. Med drugim je šlo za podjetje JVG v lasti Jureta Paušerja, nekdanjega direktorja Plutona.
Koliko denarja so v HTZ namenili gradnji Eko srebrne hiše, ni znano. Glede na dosedanje izjave pristojnih v Premogovniku Velenje stroški presegajo prihodke. V bilancah HTZ in Premogovnika Velenje se skrivajo tudi visoke potencialne obveznosti. Tako je imel HTZ konec lanskega leta zaradi projekta za več kot 3,4 milijona evrov poroštev in garancij, s 3,8 milijona evrov pa je banki za obveznosti odvisne družbe jamčil tudi Premogovnik Velenje. Po dostopnih informacijah je HTZ prevzel tudi določene obveznosti, ki bi jih moral poravnati Pluton. Navsezadnje so v njegovo stečajno maso (neuspešno) poskušali prijaviti za dobrih 810.000 evrov terjatev. Teh jim upraviteljica Ermina Bajuk zaradi pomanjkljive dokumentacije ni priznala. Še več, ugotovila je, da je HTZ dolžan določena sredstva.
