Ko se približno enkrat na leto srečamo s sošolci iz osnovne šole, debati ni ne konca ne kraja. Nič čudnega, ko pa smo kot rit in srajca preživeli dobršen del svojega življenja. Debatiramo o marsičem – navihanosti do učiteljev, zapriseženosti športu in prvih ljubeznih. Seveda še zelo nedolžnih. Nekatere dogodke smo že čisto pozabili, zato nam druženje koristi tudi za nekakšno zapolnjevanje spominskih lukenj. In dogodivščina, ki se je spomnimo bolj medlo, je povezana s taborjenjem, natančneje taborniki. Zdelo se nam je super, ko smo kakšen konec tedna preživeli na prostem, si sami postavili šotor, skuhali hrano in se imeli lepo.
V časih socializma možnosti biti kaj drugega kot tabornik seveda nismo imeli, zato ne čudi, da so ob začetkih samostojnosti države mnogi prestopili k skavtom, ki jim je pomembna tudi duhovnost. A najsi gre za tabornike ali skavte, rdeča nit obeh je vzgoja mladih. In tako smo pred dnevi naleteli na res lepo vzgojeno skavtinjo, ki je na ramenih nosila ogromen nahrbtnik, po potrebi napolnjen z vsem, da na taborjenju ne bo zadrege. Le malce zajetnejših mer je, tako da so ji morali zašiti rutico dimenzij XXL. Naša skavtinja ima namreč namesto dveh nog štiri kolesa, njeno polno ime pa je škoda octavia combi scout ali v prevodu terensko našminkan karavan, ki pa zavoljo štirikolesnega pogona pride tudi tja, kamor običajni štirikolesniki ne (z)morejo.
Pa začnimo z bistvom. Ker gre za karavana, je ključen njegov nahrbtnik, takšen, ki zna pogoltniti čim več tovora. Prav prostorsko razkošen nahrbtnik (beri: prtljažnik) zna biti ključnega pomena, ko se glava družine odloča za nakup. Ogromen je, saj prostorninska mera pokaže 610 litrov, kot pravi mazohist pa glasno vpije še, še in še, ko vanj spravljamo potovalke. Dvojno dno (doplačilo 140 evrov) je hvalevredno, kot tudi, da je mogoče zadnjo klop enostavno podreti, prtljažna luknja pa se poveča na zajetnih 1740 litrov. Ob prvem testu prostornosti smo bili zelo zadovoljni, pred nami je bil še drugi, za družine prav tako pomemben – za kolena in glave odmerjeni centimetri na zadnji klopi. Iz minulih izkušenj vemo, da so Škodini razvojniki v tej prvini korak pred konkurenco, in testna octavia to znova potrdi, saj je občutek prostornosti zadaj resnično izjemen; dihali boste s polnimi pljuči.
Prostorninska bravura je toliko bolj hvalevredna, ko izvemo dolžinsko mero, ki je 4,68 metra, se pravi ravno pravšnja, da ne bo zadrege niti med manevriranjem po mestnih ulicah. Za še več samozavesti je avto oborožen tudi z zadnjimi parkirnimi senzorji, sicer pa je počutje voznika in potnikov na visoki ravni, saj na spisku opreme tako pri udobju (električni paket, dvopodročna klima, zadnji parkirni senzorji, potovalni računalnik, tempomat…) kot varnosti (varnostne blazine in zavese, ABS, ESP, nadzor tlaka v pnevmatikah…) ne manjka nič pomembnega. Glava družine bo tako že skorajda prepričana k nakupu, piko na i pa udarita še motor in seveda cena. Dvolitrski dizelski štirivaljnik z okoljsko normo euro6 – zeleni bodo vriskali od veselja – premore 150 konjičkov (110 kW), ki imajo varčno nrav, saj povprečna poraba le malce preseže mejo šestih litrov, doseg z enim polnjenjem pa se ob 55-litrski posodi za gorivo približuje 900 kilometrom. Po želji lahko konjičke poženemo v pravi dir – maksimalna hitrost je 207 kilometrov na uro, pospešek do stotice 9,1 sekunde. Celotni paket zaokrožuje cena 28.378 evrov. Z zgolj eno dilemo – izbrati namesto šeststopenjskega ročnega raje prav tako šeststopenjski samodejni menjalnik DSG? To testno octavio podraži za 3600 evrov, saj je kombinacija na voljo šele pri močnejšem dizlu s 34 konjički (25 kW) več.
Več fotografij na www.dnevnik.si
