Sojenje, ki se prične danes, se tiče Applovega monopolističnega vedenja pri kompatibilnosti iPoda z glasbo tujih ponudnikov. Applov glasbeni predvajalnik je podjetje po dolgem padanju v irelevantnost rehabilitiral in mu omogočil kultni status, ki ga izdelki podjetja iz Cupertina uživajo še danes. Zelo pomemben element sodobnega uspeha podjetja pa je bil tudi razvoj posebne spletne trgovine z vsebinami. Prvi iTunes je omogočal nakupovanje zvočnih datotek in Applu prinašal dodaten zaslužek, ki je šel ob bok zaslužkom iz prodaje iPadov, do danes pa se je koncept razširil še na aplikacije, knjige in video posnetke.
Pomembnost uspešne spletne trgovine pri ponovnem vzponu Appla nikakor ne gre zanemarjati, kot kaže pa se je tega zavedal tudi Jobs, ki se je želel znebiti morebitne konkurence. V tožbi Applu tako očitajo, da je svoji spletni glasbeni trgovini omogočal prednost, ker naj bi na podlagi Jobsovih elektronskih pisem načrtno onemogočili kompatibilnost iPoda z digitalnimi podatki konkurenčne glasbene trgovine Musicmatch. Apple naj bi se tako izognil konkurenci in imel možnost vzdrževanja višjih cen za glasbene izdelke, kot bi jih potrošniki plačevali, če bi bila konkurenca omogočena.
Obsojeni in obtoženi kartelnega dogovarjanja
Podobnih očitkov vzdrževanja višjih cen s kršitvijo monopolističnih in kartelnih prepovedi je bil Apple deležen tudi v primeru prodaje digitalnih knjig. Tudi v tem primeru kot dokazno gradivo služi Jobsovo elektronsko dopisovanje drugim založnikom, da ne stopijo v konkurenčni boj, temveč poskušajo z vzdrževanjem visoke cene ustvariti množični trg, na katerem so potrošniki pripravljeni za digitalne knjige odšteti med 12,99 in 14,99 dolarjev. Sporno pismo je takrat poslal avstralskemu medijskemu mogotcu Rupertu Murdochu, ki nadzira velik del ameriške, britanske in avstralske medijske pokrajine.
Tožbo v zvezi z digitalnimi knjigami je Apple končal s 400 milijonov dolarjev težko izvensodno poravnavo, že nekaj časa pa podjetje čaka dodatna tožba v zvezi s kartelnim dogovarjanjem, ki se tiče načrtnega onemogočanja pogajalske moči zaposlenih v tehnološki industriji. Jobsova elektronska pošta namreč razkriva, da je z grožnjami prisilil velik del Silicijeve doline, da si podjetja med seboj niso poskušala konkurirati pri zaposlovanju najvišjih in najbolj plačanih inženirjev in jim s tem omogočili boljši pogajalski položaj pri dogovarjanju o plačah.
Apple je skupaj z Googlom, Adobom in Intelom izrazil pripravljenost plačati 324,5 milijonov dolarjev odškodnine oškodovanim zaposlenim, a je sodišče ocenilo, da predlagana vsota niti približno ne odtehta resnosti kršitve. V procesu, ki se začne danes, Applu grozi kazen 350 milijonov dolarjev, vendar je to zgolj kaplja v morje zaslužkov, ki jih je podjetje uspelo ustvariti od zagona svoje spletne trgovine. Samo v zadnjem četrtletju je podjetje zabeležilo 8,5 milijarde dolarjev neto dobička.
