»Lp. Staviš kaj? Danes 'mam kvoto 30, lahko zaslužiš dober denar. Na listek 50 evrov lahko zaslužiš 3500. 20 evrov vplačilni se mi plača in ti pošljem info. To bo 100-odstotno dobitno, ker je nameščeno. Jaz to dobim na tri tedne samo eno tekmo,« je potekalo prepričevanje po facebooku z zagotovo izmišljenega profila pod imenom Marko Zahovič. Ko se nismo takoj dali, da bi še izvlekli kakšno informacijo, je cena že padla, časovna nuja pa naraščala. »OK, prva je za 10 evrov… Lahko k'r zdaj greš, ker tekma je zvečer,« so bile zadnje besede. Ko smo kodo listka Športne loterije z vrednostjo deset evrov vtipkali v facebook, je sledilo le še »čakaj, da preverim« in v naslednji sekundi pričakovana blokada uporabnika.
Gotovo ne osamljena izkušnja napeljevanja po spletu je privedla do nadaljnjega brskanja in zgolj v nekaj urah smo se dokopali do številnih profilov in objav na forumih, kjer je mrgolelo »namigov«. Nekateri so ponujali skupinsko vplačevanje, drugi enormne kvote, tretji informacije o nameščenih tekmah. Vsi pa seveda hiter, velik in gotov zaslužek. »Sloves 'namigov' je dosti večji kot dejanska korist. Vsekakor se ne morem znebiti vtisa, da gre bolj kot ne za ribarjenje. Mečemo trnek in čakamo, da bo kdo prijel. Podobno je pri drugih spletnih goljufijah. Bolj so ljudje revni, bolj so dovzetni za ponudnike oderuških in drugih kreditov, razne piramidne igre in podobno,« se je nasmehnil višji kriminalistični inšpektor Mitja Jager, ko smo mu opisali izkušnjo.
Na spletu je goljufe težko izslediti
Socialna omrežja so še zlasti dovzetna za takšno ribarjenje tako športnikov kot ljudi, ki nanje stavijo, je nadaljeval Jager, ki se od leta 2009 v Nacionalnem preiskovalnem uradu ukvarja s korupcijo v športu. Običajno osebe, ki novačijo za igranje, uporabijo psevdonim, tudi kadar gre za legalno analitično obravnavo športnih dogodkov in prodajo matematičnih izračunov ter svojih osebnih predvidevanj. »Da skrijejo svojo identiteto, ker so to neprijavljeni dohodki, in da ga kriminalni krogi ne bi izsiljevali zaradi njegovega znanja in sami ustvarjali dobička iz teh podatkov,« je pojasnil sogovornik. A da naletite na takšnega – sploh če vas neposredno nagovori in ga ne poznate – so zelo majhne možnosti.
Na spletu je zaradi tega in naprednih načinov plačevanja z dobroimetjem, kar smo storili tudi mi, zelo težko izslediti goljufe. Ko si dobroimetje namreč izplača neka tretja oseba, organi pregona do nje le težko pridejo, saj pri tem storilec včasih uporabi drugo osebo, ki mogoče sploh ne ve, da gre za protipravno dejanje, ali pa na drugačen način zameglijo svojo sled. »Pri tem se bolj posvečamo preventivnemu delu in opozarjamo javnost na spletne goljufije. Zavedati se je treba: ko ni mogoče ugotoviti prave identitete, obstaja velika verjetnost, da vas bodo ogoljufali. Tudi če ti nekdo ponudi kvoto 300, Športna loterija pa le 2,5, je to nerealno. Večina ljudi, ki se vseeno odloči poskusiti, vzame v zakup morebitno izgubo in potemtakem špekulira. Pričakovati, da bodo ti občani stopili do najbližje policijske enote in podali prijavo, ni smiselno,« je razložil Jager in dodal, da niso zaznali veliko takšnih agentov za novačenje, a tudi sicer težko ocenijo njihovo dejansko število.
Športnikom ponujajo tudi spolne usluge
Kakšna je sploh verjetnost dobitka glede na nerealne kvote in ponudbe in koliko so ti »ribiči« dejansko pri pravih informacijah? »Zelo enostavno je ponarediti domnevno dobitni stavni listek, na isti športni dogodek pa lahko stavim v treh različnih oblikah, pokažem pa samo dobitek. Po navadi se na profilih že po nekaj dneh ali pa vsaj tednih najdejo nezadovoljni uporabniki, ki pišejo, da gre za goljufijo, marsikdo uporablja tudi bolj sočne izraze,« je skeptičen Jager. Pravi, da ni logično, da bi tisti, ki nameščajo tekme, sploh imeli interes za širšo prodajo teh informacij, saj bi se večje število vplačil takoj poznalo v algoritmih. V sistemih nadzora nad stavami bi se posledično prižgale rdeče lučke in bi tekmo lahko celo umaknili.
Novačenje in nagovarjanje stavcev in športnikov za nečedne posle se je v veliki meri preselilo na splet, medtem ko so tradicionalne oblike komunikacije v zatonu. Na policiji so prejeli tudi že prijave športnikov, da jih nagovarjajo po spletu in jim ponujajo razne ugodnosti. To ni le denar, ampak jim zato, da bi se z njimi zbližali in jih lažje nagovorili k prirejanju poteka tekem, ponujajo tudi uporabo vozil in apartmajev ali celo spolne usluge. Tukaj je pomemben vidik neplačevanje športnikom, ki ga izpostavlja tudi Sindikat profesionalnih igralcev nogometa. »Če nekdo dva, tri mesece igra, pa ne dobi plačila, je izredno dovzeten za vsakršno nagovarjanje. Sploh če gre ekipam slabo. Seveda je tukaj tudi pohlep, tretji dejavnik je geografska lega. Slovenija je na stičišču med razvitimi ligami, kot je italijanska, in ligami z Balkana, ki komaj preživijo, kar je razlog, da bomo tudi v prihodnje žal verjetno preiskovali nepravilnosti v športu,« je sklenil sogovornik. Za konec je le nekoliko bolj optimistično dodal, da je razširjenost tovrstne korupcije zadnje čase nekoliko napihnjena in ni tako akuten problem, kot bi se rad v javnosti prikazal.
