Vlada skuša v državno blagajno pripeljati dodatnih osem milijonov evrov tudi z obdavčitvijo sladkih pijač. Domačo nalogo, da bo to izpeljal, je prevzel kmetijski minister Dejan Židan, in to z utemeljitvijo, da bo država s tem zajezila debelost. V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so prepričani, da bi bil tak davek za državni proračun trojanski konj. »Tukaj ne gre za nobeno zdravje, problem debelosti je treba reševati drugače, sistematično. Vse možne instrumente imajo za to, tudi pameti je dovolj. Mislim, da bo ta teden konec te zgodbe, da se bomo lahko posvetili drugim opravkom,« poudarja direktorica zbornice Tatjana Zagorc. Od ministra Židana pričakuje, da bo predlog zakona o davku na sladke pijače umaknil oziroma zaprl nazaj v predal, od koder ga je vzel prejšnjima dvema vladama, sam pa je doslej tovrstni obdavčitvi ostro nasprotoval.
»MKGP je žrtvovalo živilce«
»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mora najti nov vir prihodkov v državni proračun, zato je začelo pripravljati zakon o davku na sladke pijače. Toda s takšnim ukrepom bodo potrošnika le zmedli. Menimo, da nobena zakonodaja ni primerna za reševanje debelosti, na katero se sklicuje Židan. Če hoče dobiti nadomestni vir denarja, se lahko pogovarjamo, a ne z zakonom o davku na sladke pijače v roki. Ministrstvo za kmetijstvo je v tem primeru žrtvovalo živilsko industrijo, zato je edino, ki lahko takšen ukrep umakne,« je ostra Zagorčeva.
Posledice ob morebitni obdavčitvi sladkih pijač nekaterih podjetij http://t.co/xCdJOkwJVX#DnevnikovaInfografikapic.twitter.com/HmdN01uA57
— Spletni Dnevnik (@Dnevnik_si) November 25, 2014
Zakon nastaja v tajnosti
V živilski zbornici so izračunali, da bi davek na sladke pijače ob osmih milijonih evrov proračunskih prilivov prinesel najmanj za 30 milijonov evrov negativnih makroekonomskih učinkov za javne finance. Prepričani so, da bi predlagani davek pripeljal do vsaj 20-odstotnega krčenja delovnih mest v enajstih podjetjih, ki proizvajajo sladke pijače. Zmanjšana poraba teh pijač zaradi njihove višje cene pa bi – tako živilci – pomenila tudi nižje proračunske prilive na račun davka na dodano vrednost, davka na dobiček, koncesnin za vodo. Zaradi novega davka bi se po mnenju živilske industrije birokracija še bolj razbohotila, saj bi finančna uprava potrebovala več inšpektorjev za nadzor njegovega izvajanja, uvesti bi bilo treba trošarinska skladišča ter drage in zahtevne analize sladkorjev...
»Če želi MKGP pobrati osem milijonov evrov davka na sladke pijače, se bo ta denar razdelil na enajst podjetij, kolikor jih proizvaja te pijače, glavnina na vsega štiri proizvajalce. Če bi si zadali nov cilj, da bodo pobrali manj davka, pa bodo stroški njegove uvedbe previsoki,« je prepričana Zagorčeva, ki priznava, da jim ministrstvo osnutka zakona sploh ni posredovalo, zato so se pri izračunih opirali na predloga zakonov prejšnjih dveh vlad, ki sta podlaga tudi za tretjo zakonsko različico, in na informacije, ki so pricurljale v javnost v zvezi z novim osnutkom. »Ko smo poudarili, da nobena zakonodaja ni primerna za reševanje problema debelosti, na katero se sklicuje Židan, nam nastajajočega osnutka zakona niso dali,« pravi Zagorčeva.
O načrtovanem novem davku na sladke pijače po naših informacijah niso govorili niti na nedeljskem vrhu koalicije. Posamezne poslanske skupine naj bi se pred dokončno odločitvijo sestale z živilci ter preučile vse minuse in pluse takšnega davka, ki mu načeloma ne nasprotujejo, prepričani pa so, da se zbrani denar ne bi smel izgubiti v integralnem proračunu. Porabiti bi ga morali za boj proti debelosti med mladimi. S tega vidika je, tako nekateri naši sogovorniki, napaka, da davek na sladke pijače promovira kmetijski minister, namesto da bi to počela ministrica za zdravje.
