Ugledni slovenski ekonomist Velimir Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani (EIPF) ima ob aktualnih dogodkih za finančnega ministra Dušana Mramorja nasvet. Zaveda se, da mora država varčevati, a predlaga mu, naj ne varčuje z odpuščanjem v javnem sektorju, ampak z zniževanjem mase plač. Pretekli vladni ukrepi, ki so vključevali tudi odpuščanje, so namreč povzročili padec potrošnje, ta pa padec gospodarske rasti, je povedal na včerajšnji Poslovni konferenci v Portorožu.
Skozi okrevanje slovenskega gospodarstva od začetka krize leta 2008 so vseskozi vidne posledice dveh napak, to je padca zakonov na referendumu (pokojninska reforma in reforma trga dela, op. p.) in zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Prvi je državi povzročil težave na finančnih trgih in vsa politika se je ukvarjala samo še s financiranjem države, drugi je imel kljub pravilnemu cilju, to je varčevanju, izredno slab vpliv na gospodarsko aktivnost.
Okrevanje je odvisno od izvoznih trgov
Lani je gospodarstvo znova dobilo pospešek – padec trošenja se je ustavil, gradnja nizkih objektov znova raste, pri naložbah v opremo in stroje se razlika med Slovenijo in evrskim območjem zmanjšuje, raste izvoz, nezaposlenost se zmanjšuje. Pri tem je Bole izpostavil nezaposlenost mladih, še eno področje, na katero je imel Zujf izrazito negativen vpliv. Vse zaposlovanje se je namreč ustavilo, s čimer je nezaposlenost med mladimi poskočila na raven evrskega območja, medtem ko je bila pred krizo od Slovenije boljša le Avstrija, občasno še Nemčija in Luksemburg. Do relativnega izboljšanja je prišlo lani, čeprav so številke še vedno izredno slabe, saj je med mladimi 15 odstotkov nezaposlenih.
Pospešek gospodarske aktivnosti je v Sloveniji sicer večji kot v državah evrskega območja, državah jugovzhodne Evrope ali perifernih evropskih državah, ki so bile deležne pomoči Evropske unije. A kot je udeležencem Poslovne konference v Portorožu pojasnil Bole, ima najnovejši poskus sicer šibkega okrevanja tako svoje prednosti kot slabosti. Velika odvisnost od dinamike izvoznih trgov je že tradicionalno eno večjih tveganj rasti slovenskega gospodarstva, temu pa sledi nadaljnje pešanje kreditne aktivnosti bank. Bole je splošno razširjeno prepričanje v Sloveniji, ki ga spodbujajo banke, in sicer tako poslovne kot centralna banka, politiki in tudi številni strokovnjaki, to je, da je slovensko gospodarstvo prezadolženo za vnovično rast kreditiranja, postavil v povsem drugačno luč. Pojasnil je, da ima kopica držav veliko bolj zadolženo tako gospodarstvo kot prebivalstvo, pa je kreditna aktivnost kljub temu znatno večja. Poleg tega je omenil večni izgovor bank, da v Sloveniji ni dobrih projektov v podjetjih, zato ne kreditirajo. Kako je potem mogoče, da se je gospodarstvo lani v tujini zadolžilo za milijardo evrov? Očitno tuje banke ocenjujejo, da to le ni tako slabo. Tudi ko gre za razdolževanje podjetij, je Slovenija nad povprečjem evrskega območja, boljše rezultate beleži le šest držav. Padanje kreditiranja se je pospešilo sredi lanskega leta, nadaljuje pa se tudi po lanski dokapitalizaciji bank. Še več, tudi po dokapitalizaciji bank padajo krediti hitreje kot v evrskem območju.
Posledice gonje proti bankirjem
Razloge za zastoj v kreditiranju vidi Bole tudi v gonji proti bankirjem oziroma klimi, ki se je vzpostavila. Informacijski kapital bank je po njegovem mnenju namreč povsem izničen. Banke ogromno vedo o solventnosti podjetij, zato so bile pripravljene dati denar tudi za kakšen projekt, a vsako posojilo, ki ni 100-odstotno zavarovano, meji pri nas že na kriminal. Prav zaradi tega je po mnenju Boleta padec kreditiranja v Sloveniji toliko večji. »Ni naloga bank preganjati kriminal,« je dodal. In še: »Banke v Sloveniji po novem vodijo oddelki za tveganja.«
Na drugi strani hitro rastejo depoziti gospodarstva. Dobra podjetja kopičijo denar in sama kreditirajo hčere po verigi navzdol, je pojasnil Bole in dodal, da bankam, ki so jih enkrat že pustile na cedilu, očitno ne zaupajo več. Vse večjo finančno neodvisnost dobrih, predvsem izvozno naravnanih podjetij in pospešeno razdolževanje gospodarstva je Bole sicer označil za prednosti najnovejšega poskusa okrevanja.
Med slabostmi najnovejšega poskusa okrevanja gospodarstva je Bole poudaril še dejstvo, da je pospešeno investiranje v nizke gradnje, ki ga spodbuja predvsem poraba evropskih sredstev ob izteku finančne perspektive, zgolj začasno, in dejstvo, da javnofinančni sektor ne dosega maastrichtskih kriterijev glede primanjkljaja in dolga.
