Predelne suhomontažne stene so sistem, ki je lahko različno sestavljen in tudi debeline sten so različne (npr. 11, 12, 15, 16 cm). Najbolj osnovna sestava je 12,5-milimetrska plošča, podkonstrukcija z izolacijo in spet 12,5 milimetra debela plošča. Pri vseh debelejših stenah se namesti dvojni sloj plošče na obeh straneh stene ali celo trojni sloj z večjo debelino izolacije. Na ta način zmanjšamo največjo slabost predelnih suhomontažnih sten, prenos hrupa. Poleg tega je izdelava predelne stene bolj zahtevna, kot se zdi na prvi pogled, in pri gradnji lahko opazimo tudi nekatere napake. Na primer: izvajalec ne namesti tesnilnega traku med kovinsko podkonstrukcijo in obstoječimi stenami, stropi in tlaki; mavčno-kartonske plošče niso pravilno stikovane in med njimi ostanejo špranje, ki jih izvajalec zapolni s kitom, a se zvok skozi te reže še vedno prenaša; izolacija ni položena tesno do kovinske podkonstrukcije, lahko pa celo tako, da so reže med polnilom. Težava se lahko pojavi tudi, če obstoječe konstrukcije (AB-plošča, stene) niso zvočno izolirane in zvok uhaja mimo njih v sosednji prostor. Pri izdelavi predelne stene je zato potrebna izjemna natančnost in pravilna izvedba. Dušenje zvoka pri steni z dvojno mavčno-kartonsko ploščo na obeh straneh in 'le' pet centimetrov debelo izolacijo je približno 52 dB.
Montažne predelne stene niso slabe in to vam lahko potrdijo tudi številni lastniki sodobnih montažnih hiš, vendar se lahko improviziranje pri izdelavi maščuje z neželenimi učinki in čezmernim prenašanjem hrupa. (hh)
